Janez Janša: Ni problem to, da vojska nima pooblastil, problem je to, da Slovenija vojske skoraj nima.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram nastopa, ki ni avtoriziran!

JANEZ JANŠA:  Hvala lepa za besedo. Žal je ta točka dnevnega reda tukaj na zahtevo glasov poslancev opozicije tej komisiji. Če bi se vlada toliko resno ukvarjala s tem vprašanjem in če bi tako pravočasno predlagala ali opozarjala na dileme kot to dela ta komisija, potem v Sloveniji danes ne bi bilo takšne panike zaradi migracij. Ampak to samo mimogrede. Od predstavnikov vlade smo danes pričakovali, da bomo slišali nekaj več podatkov pa tudi pogledov na to, kako ta problem v prihodnje reševati. Ne nazadnje so ta priporočila komisije, ki jih mi seveda podpiramo, namenjena temu. Čas za zgolj gasilske akcije je že zdavnaj minil. Migrantska problematika ne bo izginila iz dnevnega reda. Na teh klopeh jo bomo, ali pa jo boste spremljali še dolga leta.

Situacija v Evropi, predvsem pa okrog Evrope, se je drastično spremenila. Ni to neka nevihta, ki bo minila, potem bo pa spet sijalo sonce in se bomo ukvarjali z običajnimi zadevami. Problem migracije bo za Evropo v prihodnjem desetletju eden od ključnih problemov. Če govorimo nasploh o migracijah in skušamo ločiti begunce in migrante, poglejmo nekaj številk. Saj, če govorimo beguncih, se pravi o tistih, ki bežijo pred vojno, pred smrtjo in pred uničenjem, je tukaj v fokusu Sirija. Po uradnih podatkih Združenih narodov je bilo sredi novembra lanskega leta, od tam so zadnji podatki, v sirijskem državljanskem in verskem konfliktu ubitih skoraj 300.000 ljudi, 7 milijonov ljudi je razseljenih po Siriji, je bilo takrat, zdaj jih je že več razseljenih po Siriji, se pravi so notranji begunci, 2 milijona ljudi je bilo beguncev iz Sirije izven države in 13 milijonov ljudi v nevarnosti, prikrajšanjih za osnovne življenjske potrebe, kar pomeni, da so potencialni begunci. Zdaj od teh številk, ki jih je v Evropo prišlo, sicer veliko, ampak še vedno samo majhen delež poleg teh, ki so dejansko bežali pred smrtjo, predvsem ženske in otroci, se je v ta begunski oziroma migrantski val vključilo še na sto tisoče ljudi, ki so pač iskali boljši prostor za življenje, ki ga vidijo v Evropi in Evropa, vključno s Slovenijo, je to vse nekritično sprejemala brez triaže. V lanskem letu je bilo tako sprejetih skoraj milijon in pol migrantov in beguncev. Recimo, da je bila od teh tretjina žensk in otrok iz Sirije, ali pa iz Iraka, iz tam, kjer se ljudje dejansko srečujejo z grožnjo, s smrtjo. In nevarnostjo nepreživetja. Dve tretjini pa je bilo ekonomskih migracij ali pa so bili tudi, zdaj če govorimo o Siriji in Iraku, v tem valu mladi moški, ki bi se v bistvu morali boriti za svojo domovino in za svoje domove, pa so to prepuščali recimo kurdskim ženskim bojevnicam.

Zato, ker je Evropa lani sprejela milijon in pol migrantov brez triaže in Slovenija je sodelovala vsaj pri tretjini te številke in so vsi begunski centri v Evropi polni in azilni formularji pravzaprav razprodani, če temu tako rečem, v prihodnosti enostavno ne bo prostora za tiste, ki bodo ponovno bežali pred smrtjo, ali pa ki bodo na novo bežali pred smrtjo in bodo zaradi tega umrli. Zaradi tega ta politika, katerega del je bila na žalost tudi Slovenija, ki ni izvajala Schengenskega sporazuma v lanskem letu, ni bila politika solidarnost, čeprav se je to tako razlagalo in čeprav je verjetno kdo imel tak dober namen, ampak je bila to lažna solidarnost. Od te lažne solidarnosti bo veliko ljudi umrlo v prihodnosti in to si tisti, ki ste, bom rekel tukaj nekritično podpirali rušenje schengenskega reda, prepišite na svojo dušo.

Migrantski val se krepi že zadnjih nekaj let.

Če govorimo o migrantskem valu, se ta krepi že zadnjih nekaj let. Tukaj je bolj kot bližnji vzhod seveda izhodišče Afrika. Na nedavni münchenski varnostni konferenci je bil predstavljen zemljevid Afrike s povprečno starostjo prebivalstva v afriških državah. Povprečna starost prebivalstva v afriških državah je tam nekje med 23 in 25 let. Se pravi na stotine milijonov mladih ljudi brez perspektive, brez službe, ki iščejo kruh, boljše mesto za življenje, šolanje, ne nazadnje socialne transfere kot so v Evropi. In seveda ta problem za neke sklepe Evropskega sveta ali pa z nekaj sestanki voditeljev ali pa policijskih ministrov ne bo rešen. Nekega strateškega pristopa razen, da se več ali manj na papirju ve, kaj je treba narediti, tukaj ni. Zaradi tega smo pač v kaosu, katerega del je sedaj tudi Slovenija.

Situacija na področju Slovenske vojske je skrb zbujajoča

Pod naslednjo točko dnevnega reda je predlog, da se Slovenski vojski podelijo dodatna pooblastila, nekaj kar pravzaprav že imajo. Igramo neko igro, ki ni ravno pomembna, mogoče zato, da vlada skuša pomirjati javnost, čeprav je to več ali manj Sizifovo delo. V takšni situaciji ni problem to, da vojska nima pooblastil, problem je to, da Slovenija vojske skoraj nima. Problem je to, da nimate praktično komu dati pooblastila, da je to zanemarljivo število. Najkasneje lansko leto, ko so bili nekateri trendi okoli nas takšni, da jih ne bi smeli spregledati in ko jih tudi večina naših partnerjev v Evropski uniji in Natu ni več spregledovala, bi morala tudi Slovenija začeti bistveno krepiti svoj obrambni in varnostni aparat. To je danes evidentno, tudi zadnjemu laiku v tej državi, vladi pa ne. Namesto te točke ali pa poleg te točke glede pooblastil bi moral biti danes na dnevnem redu tudi rebalans proračuna, kjer bi obema ministrstvoma zagotovili dodatna sredstva za to, da začnejo krepiti obrambne in tudi policijske sile.

Aktualni in bodoči trendi dogajanj v Evropski uniji

V Evropi se je, ne samo zaradi migrantske krize, v veliki meri pa tudi zaradi tega pričel proces dezintegracije. Jaz sem velik zagovornik evropske integracije in sem bil do nedavnega tudi velik optimist. Evropa je šla čez vse mogoče viharje in glede na to, da poznam delovanje evropskih inštitucij v drobovje, vem, da se je velikokrat našlo rešitev, tudi takrat, ko nihče ni verjel, da je možna, pa je naslednje jutro pač nekdo to rešitev pogruntal in se je doseglo kompromis ali pa so se vsi zedinili okoli neke rešitve. V tej situaciji čakamo na ta korak, čakamo, pa ga ni. Če bo junija britanski referendum negativen, bo Velika Britanija zapustila Evropsko unijo, se bo začel nek trend, za katerega še dve leti nazaj ni nihče verjel, da se sploh lahko začne.
Naslednja faza je lahko Evropa, kjer bo nekaj močnih ekonomsko vojaško in politično močnih držav, okoli pa večje število vezalnih državic, ki jih ne bo nihče nič vprašal za mnenje, tako kot smo zdaj vprašani oziroma lahko sodelujemo pri oblikovanju skupnih odločitev znotraj Evropske unije. Tudi meje kot jih danes poznamo in mislimo, da so stalnica, ki se nikoli več ne bo spreminjala ali ne bo nikoli več ogrožena, ne bodo več imele takšnega statusa. Tega se je pač potrebno zavedati. Z dezintegracijo Evrope ali pa s šibitvijo Evrope bo enak proces zajel tudi severnoatlantsko zavezništvo.

Ker smo itak na zadnjem mestu, mestu po naši kontribuciji oziroma po našem prispevku in ne verjamem, da bi nas resno vzeli, če bomo koga prosili za pomoč, glede na to, da tudi sami pravzaprav nismo sposobni niti poskrbeti zase, kaj šele dodatno prispevati k skupni varnosti, če odštejemo nekaj uspešnih sodelovanj v mednarodnih mirovnih operacijah. Ta pa zdaj ni več v ospredju in pravzaprav nič več ne šteje.

Poziv vladi k pravočasnemu ukrepanju

In torej pozivam vlado, da resno analizira položaj in predloži potrebne ukrepe. Spominjam se časa pred 25-imi leti, zdaj je veliko teh dogodkov, pa spominskih obeleževanj časa, v katerem je po izglasovanem plebiscitu nastajala slovenska država. Poglejte, takrat so bile te dileme ali nameniti nekaj dodatnih sredstev za obrambo, saj je bila takrat vloga obrnjena, zdaj smo v paradoksalni situaciji, ko opozicija predlaga te ukrepe, vlada pa jih zavrača ali pa jih presliši. Takrat je bilo vsaj obrnjeno. Skratka je vlada predlagala te ukrepe, pozicija pa je to blokirala in smo obrambni proračun sprejeli šele tri mesece po plebiscitu oziroma konec marca. In je imela v tem Demosova vlada tri mesece časa, da improvizira z obrambnim sistemom, ki je bil potem hvala bogu zadosten.

Zdaj situacija mogoče ni tako dramatična, mogoče je pa še bolj. Nič ne vemo, kaj bo letošnje leto prineslo, zato res predlagam, da se ta opozorila resno vzamejo in da se tudi k ukrepom pristopi pravočasno. Da ne bomo potem čez po leta, ko bo že marsikaj zamujeno, poslušali predsednika vlade, ki bo prišel s to idejo in jo prodajal kot svojo lastno, tako kot zdaj tisto o drugi obrambni črti na makedonski meji.

Mi smo ta ukrep predlagali mislim da 28. avgusta lani. Madžarska ga je predlagala večkrat uradno, že v zgodnji jeseni. Kasneje tudi Višegrajska skupina. Madžarska je tudi poslala Makedoniji izdatno finančno policijsko in tudi materialno pomoč zato, da Makedonija krepi to mejo. In potem se najde Slovenija, ki po 6 mesecih ponovi neki predlog, ki se že v veliki meri realizira in to prodaja kot inovacijo.

Ne bom tega komentiral, ker je to bolj tragikomično kot resno, vidite pa sami, da nekateri ukrepi, ki se jih izvede na hitro brez premisleka in ne pravočasno, bolj zaradi PR-a kot zaradi odziva na dejansko situacijo, dajejo dvorezne rezultate, kot je govorila predhodnica pred menoj. Zdaj, ko se je postavljala žica na meji, se jo je postavilo tudi tam, kjer ni bilo nobene dejanske potrebe, samo problem ste naredili lokalnemu prebivalstvu. Zdaj vsak pametni zna izračunati, da nihče ne bo plaval čez Kolpo v Beli krajini preko zime, hkrati je pa nekaj sto kilometrov kjer ni meje brez te žice in brez te ograje. Ne vem kaj boste storili tam.
Torej, pravočasno je potrebno zgraditi lastne odgovore na izzive, poslušati pametne nasvete, jih vsaj ne ignorirati in upoštevati tisti stari pregovor, da je zelo dobro, če ti kdo pomaga ampak najprej se moraš zanesti nase. Najprej se moraš zanesti nase.

Se obeta trajna vzpostavitev notranjih meja v Evropi?

Mogoče še eno opozorilo oziroma še ena informacija, ki bi morala marsikoga strezniti pa je v našem javnem prostoru pravzaprav ne slišimo. Nemčija, ali pa nemška vlada, ki je v veliki meri kriva za to, da se je ta migrantska situacija v Evropi poslabšala in ki je kriva tudi za to, da se pravočasno ni začela graditi, druga obrambna črta in ki zdaj vse upe polaga v pojutrišnjem, ko naj bi NATO začel izvajati to pomorsko operacijo v Egejskem morju pa mislim, da ne bo takšnega rezultata kot se pričakuje. No, ta ista nemška vlada zdaj uradno pritiska na Evropsko komisijo, da po hitrem postopku spremeni 26. člen Schengenskega zakonika, tako da bo omogočeno trajno vzpostavljanje notranjih meja v Evropi. Zdaj je to časovno omejeno. Nemčiji se glede na to, da je te začasne ukrepe uporabila in jih tudi podaljšala na nekaterih delih meje, ti roki iztekajo v sredini maja in zdaj ravno Nemčija pričakuje, da bo Evropska komisija izpeljala ta postopek za spremembo 26. člena Schengenskega zakonika, tako da bo ta ukrep možen kot trajen. Če greste danes v Avstrijo, boste tudi na majhnih mejnih prehodih na Koroškem srečali avstrijsko policijo in vojsko, vsak dan je je več, stvari gredo v dramatično smer.

Torej, izkoriščamo to priložnost, da apeliramo na slovensko vlado, da čim prej pripravi neke celovite ukrepe za to, da se okrepi tudi slovenski varnostni in obrambni sistem, in da teh predlogov, ne glede na to, ali prihajajo s strani komisije, kjer ima opozicija večino, ne jemlje več z levo roko. V prihodnje pričakujemo, da se bodo predstavniki vlade takrat, ko bo ta komisija o teh stvareh razpravljala, sej tudi udeleževali in da bomo tam dobili odgovore na številna vprašanja, kajti takšnih bralnih vaj, kot jih je prej uprizorila tu ministrica, nihče ne potrebuje in od tega nima nihče nič.