Janez Janša: Najprej je treba poskrbeti za slovenske državljane, šele nato za migrante

Janez Janša

Na sto tisoče ljudi v Sloveniji ima občutek, da so vredni manj kot tujci. To bi moralo biti bistveno vprašanje za vlado, ker gre za vprašanje državotvornosti. 

Poslanke in poslanci so na včerajšnji seji odbora za notranjo politiko obravnavali zakon o tujcih, s katerim želi vlada uzakoniti možnost aktivacije posebnega ukrepa, s katerim bi v primeru zaostrenih migracijskih razmer omejili vstop tujcev v državo. Predloge amandmajev SDS glede zakona o tujcih so poslanke in poslanci koalicije na seji zavrnili.

V nadaljevanju objavljamo neavtoriziran magnetogram razprave predsednika SDS Janeza Janše.

JANEZ JANŠA: Bilo bi dovolj, če bi pisalo, če Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, policija tujca, ki je, poglavitno v tej določitvi, nezakonito vstopil v Republiko Slovenije, se na območju, na katerim se izvajajo ukrepi iz tega člena, nahaja nezakonito, privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Zakaj bi bilo to dovolj? Zaradi tega, ker je zaenkrat v Sloveniji samo nekaj točk, kjer bi se takšna situacija, ki jo tukaj opisujete, lahko zgodila, to so pa letališča. Samo preko letališč lahko na ozemlje Republike Slovenije pride nekdo iz nevarne države in je zanj Slovenije prva varna država, kjer lahko zakonito zaprosi za azil. Preko kopenske meje to ni možno, ker ima Slovenija kopensko mejo s štirimi, samo varnimi državami, nimamo teritorialnega stika z mednarodnimi vodami de facto. V koliko pa bi se to lahko zgodilo, je pač to pristanišče, ampak tudi to je situacija, kjer se razmere, kot so bile na kopenskih mejah, ne morejo ponoviti, ker ne letalski, ne ladijski promet v Slovenijo ni takšen, da bi lahko bilo 15.000 nezakonitih vstopov. Kar se pa kopenske meje tiče, pa takšne situacije ne more biti. Na kopensko mejo lahko v Slovenijo vstopajo bodisi iz Hrvaške bodisi iz Madžarske bodisi iz Italije bodisi iz Avstrije. To ne samo da so varne države, to so vse države Evropske skupnosti oziroma Evropske unije.

Tri od teh so tudi v Schengenu. Hrvaška ni v Schengenu, ampak je država članice Evropske unije, ki varuje z nami mejo Evropske unije. Ni Slovenija tista, Slovenija varuje Schengensko mejo, ne varuje pa zunanje meje Evropske unije. To je meja med Hrvaško in Srbijo, v tem primeru pa Bosno in Hrvaško.

Torej, če mednarodne konvencije in sporazume, okoli katerih je bilo tukaj veliko govora predvsem s strani nevladnikov, veljajo in jih Slovenija spoštuje, potem preko kopenske meje nihče ne more vstopiti in izpolnjevati pogojev za to, da tukaj zaprosi za azil. Mi moramo to narediti v prvi varni državi in to je cel ta obroč okoli. Tako da, za situacijo, kakršna je bila v letu 2015, ko je preko Slovenije šlo 500 tisoč večinoma ilegalnih migrantov in beguncev, za takšno situacijo ni nobena dodana vrednost. Vsi pogoji za to, da se zakonito prepreči vstop, so obstajali tudi takrat. In seveda vlada malo delno rešuje tukaj tudi tisto situacijo, ko je bilo jasno, da gre za neke nezakonite vstope, pa se je trdilo, da so zakoniti oziroma da so bili spoštovani vsi predpisi. Vsi vemo, da niso bili in vsi tudi vemo, ni Slovenija povzročila tega vala. Povzročila ga je Nemčija z odločitvijo vlade oziroma njihovega Urada za begunce, ki je javno objavil, da Dublinska uredba ne velja, da se v tej situaciji ne uporablja več. In pravni red Evropske unije, vezan na migracijo, se je sesul. Ni ga sesula Slovenija. In od takrat ni nič naredila za to, da bi se vzpostavilo nazaj. In je tudi preko Slovenije, preko slovenske schengenske meje 100 tisoč ilegalnih migrantov.

Če bi bil ta zakon sprejet tako kot je, bo marsikdo rekel, ja seveda takrat tega zakona ni bilo, pa nismo mogli pravilno ravnati. Lahko bi. Ta zakon, tak kot je, ne preprečuje, da se situacija, kot je bila leta 2015, ponovi, ker so tudi že takrat obstajali vsi formalno pravni razloga, da se meja zapre. Drugo je, če so obstajali tehnični in ostali pogoji, vendar smo vedeli, da nevihta prihaja. Napovedi so bile točne, jasne, vedeli smo, kdaj bo Madžarska zaprla meje in bi se lahko prej pripravili.

Še posebej pa ta ukrep ni neka velika dodana vrednost, če bo rešitev takšna, tudi glede tega drugega dela, ki je smiseln v prvem odstavku 10.b člena, če boste rabili ali pa če bo nekdo potreboval dvotretjinsko odločitev Državnega zbora. Državni zbora lahko z dvotretjinsko večino spremeni Ustavo, sprejme popolnoma drugo Ustavo, sprejme ustavni zakon, razglasi izredne razmere, lahko naredi karkoli. Za nek ukrep operativne narave določiti dvotretjinsko večino, ki je potrebna v Državnem zboru, da se tak ukrep sprejme, to se lepo sliši, ampak v praksi to ni nobena dodana vrednost. In takšni ukrepi se običajno sprejemajo na zalogo oziroma se postopki opravijo na zalogo, na ta način, da pač nek zakon pooblasti tistega, ki mora to narediti. In to je Vlada in v to smer gresta dva amandmaja. Tako da, mislim, da bi bilo to smiselno. Je pa nenavadno, da tukaj Vlada predlaga dvotretjinsko večino opozicije pa zato, da ima Vlada te pristojnosti. To redko srečamo.

Ampak to predlagamo zato, ker si približno predstavljamo iz prakse, kako se v takšnih situacijah lahko funkcionira. Če bo na voljo dovolj časa, da boste vse te ocene pripravili in da bo šlo to iz ministrstva na vlado, pa iz vlade na državni zbor in potem na delovno telo in potem sestanki z opozicijo, da bo dvotretjinska večina in tako dalje, glejte, v tem času se lahko tudi pripravi ustavni zakon, se lahko naredi karkoli. Je to ogromno časa. Če prav razumem intenco tega predloga, je pa v smislu priprave neke rešitve ali pa dela rešitve na zalogo, da nas podobna situacija, kot je bila 2015, ne preseneti.

Ampak kot že rečeno, jaz mislim, da obstajajo vsi pravno-formalni ukrepi in podlage za to, da se takšna situacija prepreči, če je pač država na to pripravljena in če ima dovolj resursov. Zdaj teoretično lahko pride do situacije, ko tega nima, in v tem primeru tujci nezakonito vstopijo in je potem treba to situacijo reševati, gre, kot je nekdo prej rekel, za tisoče ali pa deset tisoče. Niti postopka ni možno izpeljati, da se prepreči kaos in zagotovi red, potem je smiselno, da ima nekdo, mi pač predlagamo Vlada, pooblastila, da naredi to kar piše v tem drugem delu prvega odstavka. Ta vmesni del, da se nekomu, ki tako ali tako ne izpolnjuje pogojev, ne dovoli vstopa, to se pa že sedaj ne sme. To samo smešno izgleda za pravnike.

In jaz tudi mislim, da glede na situacijo, kakršna je, glede na lekcijo, ki je je bila deležna Evropa in svet zaradi enega samega sporočila nemškega urada za migracije in te politične odločitve, zaradi cene, ki je bila za to že plačana in še bo, glejte v prihodnosti ta zahodna balkanska pot v takem smislu, kot je bila odprta leta 2015, ne bo nikoli več. Če pa bo, bo to pomenilo, da bo Evropa prej razpadla.

Obstaja pa druga nevarnost. Slovenski mainstream mediji so to prezrli, v Evropi je bilo pa možno marsikje videti nek prispevek, ko je neka nevladna organizacija namestila GPS sledilce v čolne, ki prevažajo ilegalne migrante iz Afrike v Italijo in so potem naredili aplikacijo, po kateri se vidi, kako ti čolni dnevno vozijo do Libijske obale, nalagajo ilegalne migrante in jih vozijo v Italijo. In se to dogaja na veliko in se to delno tudi tolerira s strani dela italijanskih oblasti. Tako da to zbuja dvom tudi v uradne statistike, ki jih dobivamo iz te nove agencije v Bruslju in se ta problem veča. Države, ki so ali pa država, ki je v bistvu povzročila leta 2015 to pravno in pa siceršnjo krizo, sprejema neko odločitev, da se pravni red ne spoštuje in to je imelo posledice od Brexita do marsičesa. Ta država sedaj zaostruje zakonodajo, volitve bodo jeseni, vse manj bo teh sprejetij.

Prej je bila narejena neka primerjava med recimo Nemčijo in Slovenijo. Poglejte, Nemčija uvaža delovno silo. Nemčija ima desetine milijard evrov proračunskega presežka in za njih je to z določenih vidikov drugačen problem kot za Slovenijo. Pri nas se ljudje, še posebej mladi, izseljujejo iz države s trebuhom za kruhom, imamo dnevno migracijo, kakšnih 30 tisoč ljudi se vozi na delo v sosednje države, statistika jih niti ne zajema, razen delno, ko jih država obdavči in imamo proračunski primanjkljaj. In imamo dolg na prebivalca, ki ga bodo odplačevali še naši vnuki. Torej nismo v enakem položaju. Hkrati pa Slovenija prosilcem za azil, ki jim azil dodeli, zelo benevolentno nudi pogoje, kakršnih ne nudi sto tisočim lastnim državljanom. Zdaj ni važno, ali je to deset, ali jih je 20, ali jih je 200, ali jih bo 2 tisoč ali 5 tisoč, kot ste nekateri rekli, tudi če bi šlo za en sam primer, to na 100 tisoče naših sodržavljanov občuti kot krivico. In v veliki meri upravičeno. In nevarnost, ki prihaja, po mojem v tem trenutku ne prihaja iz Balkana, pa iz Turčije, ti tokovi gredo vsaj za enkrat mimo, lahko se bodo okrepili, ampak nikoli več do stopnje, kot je bila leta 2015. V tem primeru bo Evropa razpadla, boste rabili še kaj drugega kot tak zakon. Takoj bodo prišli nazaj. Tukaj je na 100 tisoče ilegalnih migrantov po evropskih državah, na Švedskem, na Danskem, v Nemčiji, v Avstriji, Belgiji, ki ne izpolnjuje pogojev za azil, še posebej ne teh, ki se sedaj zaostrujejo. In tukaj se sedaj iščejo rešitve, kam te ljudi vrniti. Mnogi od teh imajo štampiljko, imajo edino listino, imajo neko pisanje, na katerem je štampiljka slovenskih organov, ker so šli čez Slovenijo. In tukaj seveda pritisk v skladu z dublinsko uredbo, evo, tja ste vstopili, verjetno iz zraka, drugače ne bi bilo možno, formalno, to je tista država, ki je dolžna poskrbeti zanje. In tukaj se bo pritisk krepil. Vemo, kaj to pomeni, in Vlada bo tukaj med kladivom in nakovalom.

Prebral bom eno pismo, ki je ravno prej prišlo. Se opravičujem za potrpežljivost, ampak mislim, da je važno, da ga slišite, da boste videli, kako ljudje razmišljajo:

"Pozdravljeni! Sem mamica princeske, ne bom povedal imena, katera je novembra 2016 dopolnila dve leti. Pri starosti treh mesecev so jih ugotovili rak na očkah. Desno okico smo žal izgubili in ima vstavljeno protezico. Za levo okico se še borimo, saj se je rak ponavljal do četrtega leta starosti. Zato hodijo vsak mesec na očesno kliniko na kontrole, ki so pod anestezijo. Problem nastane, ker hčerkice ne smem vpisati v vrtec, da se ne bi nalezla bolezni, ker se potem kontrole prelagajo in s tem razkrivamo rast tumorčkov in poslednjo izgubo leve okice. Zato sem ostala doma, brez službe, da skrbim za našo princesko. Dala sem vlogo za izgubljeni dohodek, katerega so mi zavrnili, češ da hčerka ni težko gibalno ovirana in ni umsko prizadeta. Seveda sem se na odločbo pritožila na sodišču in jo izgubila. Zdaj čakamo že od avgusta lani sodnega izvedenca. Ne zdi se mi pošteno, saj na seznam težki bolezni je pod točko 21 rak in transplantacija organa, kar pomeni, da mi ta pravica pripada. Z družino živimo v enosobnem najemniškem stanovanje, s partnerjevo minimalno plačo in mojimi 100 evri za nego in 110 evri otroškega dodatka. Ko plačamo položnice nam ostane dobrih 300 evrov. Zakaj bi morali živeti iz meseca v mesec tako, če bi lahko živeli boljše z dodatkom, ki mi po zakonu pripada. Zakaj so nam pravice odvzete in za begunce pa potrošite gore našega denarja."

Glejte, če ti vladni izračuni držijo, slovenski davkoplačevalci za enega tujca, ki se mu odobri azil, ne glede na to, ali je upravičeno, ni upravičeno in tako naprej, vsi težko gledamo tudi razmere, iz katerih nekateri bežijo, ampak, če vaši izračuni držijo - neposredni socialni transfer, stanovanje, zdravstveno zavarovanje in vse ostalo - to presega povprečne dohodke, kot jih ima na 100 tisoče slovenskih upokojencev in tudi še tistih, ki delajo za nizko plačo. Teh primerov je malo, ampak so. 200, 300, vsi ti ljudje imajo mobilne telefone, imajo sorodnike v Libiji, Afganistanu, Iraku in tako naprej, in povedo, v Ljubljani so lepo poskrbeli zame, dobil sem azil, imam stanovanje s televizorjem, poskrbljeno za vse ostalo.

Glejte, takšna novica se zelo hitro širi, in Slovenija s tem postaja magnet, kar doslej ni bila in se bo pritisk povečal tudi s te strani. In glede na to, da so migracije, kot je nekdo prej rekel, izziv te generacije, pa verjetno še naslednje, zaradi razmer, se bo treba s tem bolj resno soočiti. Tudi me zelo veseli ta vehementna solidarnost nevladnih organizacij, financiranih iz žepov davkoplačevalcev, tudi takšne družine, o kateri sem prej govoril, ampak te vneme nikjer ne vidim, ko gre za domačega človeka, ko se doma kršijo človekove pravice, ko ljudje živijo na robu preživetja, vpijejo kot glas osamljenega v puščavi.

Če so človekove pravice enake in če smo do vseh enaki, potem bi seveda morali poskrbeti tudi za svoje, prvenstveno za svoje. Ker, če bo vsak najprej zase dobro poskrbel, pa za lastno državo, pa če bomo znali poskrbeti za Evropsko unijo, bo dovolj presežka, da bomo te probleme učinkovito reševali tam, kjer nastajajo. Če pa tega ne bomo znali, potem se bodo ti problemi kopičili, in nazadnje bosta tudi Slovenija in Evropa postali natančno takšno okolje, iz katerega ti ljudje bežijo. Res je, kot je bilo rečeno prej s strani vlade, ni neke enotne evropske politike, ker so pač tukaj velike razlike, ker je bila narejena ta strateška napaka oziroma izvirni greh s strani Nemčije, ker je Nemčija vodilna sila v Evropi in kjer se težko priznajo napake, ampak to nas ne odvezuje, da kot parlament pa tudi kot Vlada vemo, da smo Vlada ali pa Državni zbor Republike Slovenije in da je treba najprej poskrbeti za lastne državljane in vse ostalo in da je solidarnost navzven lahko takšna, kot je možna, ne pa takšna, zaradi katere se na sto tisoče naših rojakov počuti drugorazredne.

Če ta problem ne bo v prihodnosti ustrezno naslovljen, potem Slovenci ne bodo pripravljeni prispevati niti tiste solidarnosti, ki jo zmorejo. Zaradi tega apeliramo na vlado, da se tega ne podcenjuje. Zaradi tega je tukaj potrebno spremeniti še marsikakšen drugi predpis prej, kot pa tega.

Ampak, če končam tu, kjer sem tudi začel, namenu vlade, ki je predlagala ta zakon, tudi sprejetju tega zakona, tudi če ne bo popoln, predlagam pa, da vseeno to neumnost damo ven, ter da najdemo boljšo formulacijo, da vidimo preventivni učinek. Navzven seveda nihče ne bo bral tega zakona, 10.a in 10.b člena, navzven je šel glas, ki ga je pomagal razširiti Svet Evrope, zdaj na koncu sem gospodu Klemenčiču včeraj sam pisal pismo, moram še zahvaliti, čeprav bi bilo boljše, da bi poskrbel za takšne stvari, ko ta družina, ki čaka deset mesecev na izvedence v neki zelo težki situaciji, teh primerov je na tisoče. Mogoče potem ne bi bilo časa pisati pisma Svetu Evrope. Skratka, navzven je šel glas, da Slovenija silno zaostruje svojo zakonodajo in tako naprej in to seveda je imelo preventivne učinke. Bo sprostila nek pritisk, ki se povzroča z drugimi ukrepi in je lahko rezultat pozitiven.

Zato, kot sem jaz tudi sam osebno v dilemi, ali glasovati za neumnost, kot je v 10.b členu, če ne bo spremenjen, pozdravljamo intenco. Mislim pa, da bi morali te stvari spremeniti. In to, da zdaj ustanavljate še en poseben urad za begunce, ki je vladni urad, to po našem mnenju ni dobra rešitev. Zdaj je polno teh vladnih služb in tako naprej, predsednik Vlade se nima časa ukvarjati z vsem tem, se pravi bo to neka institucija, ki bo visela v zraku. Zdaj je pač v sestavi nekega ministrstva, ki je vsaj približno učinkovito, potem bo pa to dvotirnost. Bo dvotirnost, bo nek vladni urad za politiko, ki pa ne bo imel nobene operative. Bomo dobili situacijo, kakršna je nastala v Nemčiji, ko je nemška kanclerka vzela pristojnost ukvarjanja z migracijo zunanjemu ministru in ga je prenesla na svojega ministra v njenem uradu in so zaradi tega nastali številni problemi, o katerih se zdaj v Nemčiji piše analize in vsi ugotavljajo, da je bila to slaba rešitev.

Tako da, vidim, da je to zgolj še dodatna administracija, pa zapleti. Tako da, predlagam Vladi, da ko se bo ta vihar polegel, čeprav, kot že rečeno, zaradi preventivnega učinka nič ne škodi, kakor gre to navzven, da se resno sooči s situacijo, ki nastaja v slovenski javnosti zaradi tega, ker ima na sto tisoče ljudi občutek, da so manj vredni kot tujci. In to je bistveno vprašanje, to je vprašanje državotvornosti, tako kot so državne meje. Hvala lepa.

Sorodne novice

 
Poslanska vprašanja
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti? Preverite, vprašajte, predlagajte.