Janez Janša na Koroškem: Pridobljena sredstva smo razporedili po državi ne glede na politične barve županov

Dogodek se je pričel z Zdravljico v izvedbi Dravograjskega seksteta. Slovenski himni so sledil pozdrav vsem navzočim, nato pa so pred zbrane stopile Vesele kmetice iz Mežiške doline, ki so zbranim zapele svojo pesem »Vesele kmetice«, nato pa še pesem »Le tja, kjer je trata zelena«. Na oder je nato stopil predsednik občinskega odbora SDS Prevalje, Staš Lodrant, ki je uvodoma pozdravil zbrane in povedal, da je vesel, da je šotor premajhen za vse, ki so hoteli priti na srečanje. »To zgolj kaže na to, da smo SDS velika politična družina in hkrati tudi močna politična sila, ki bo še dolgo krojila politiko naše države.«

Naslednji je spregovoril župan občine Prevalje, Matic Tasič, ki je zbrane najprej pozdravil in spomnil, da se ta država in občina sedaj razvija v korist vseh. »Občina je prvič dobila sogovornike, ki jih do sedaj ni imela, ti sogovornii pa so vlada in ministrstva.« Pri tem se je navezal na odnos nekdanjega predsednika vlade, Marjana Šarca, do lokalnega okolja. Ta je svoje poglede spremenil nemudoma, ko je postal predsednik vlade. »Ko je postal predsednik vlade, smo ga vprašali, gospod predsednik vlade, kaj pa sedaj tista vaša pisanja, ali občine sedaj ne potrebujejo vsega tega, kar ste nekoč napisali? Veste, kaj je dejal? Sedaj sem predsednik vlade, nisem več župan in moram gledati širšo sliko, občine imate dovolj denarja.« Tasič je nato povedal, da so izredno veseli odnosa, ki ga ima trenutna vlada do občin in pokrajin, saj lahko občine sedaj dejansko delajo, kot bi morale. 

Naslednja je spregovorila predsednica Koroške regijske koordinacije, Alenka Helbl. Najprej je pozdravila vse zbrane, nato pa povedala: »V tej novi stvarnosti, ki traja že leto in pol, v času epidemije, je SDS s koalicijo prevzela vodenje države. Hvala vsem, ki ste bili takrat tako pogumni in prevzeli vodenje države, kljub vsem oviram, lažem in manipulacijam s strani t.i. globoke države. Slovenijo smo dobili pred 30 leti, sedaj pa nam jo želijo nekateri iztrgati iz rok, a mi je ne damo.« Ob tem je pojasnila, da ravno ta »globoka država« spodbuja proteste, državo pa želi predati, kot v preteklosti, v roke koaliciji KUL.

»Mi, SDS ostajamo trdni in povezani, ker vemo, kaj so vrednote slovenstva, ker vemo, kaj pomeni svoboda in raznolikost. Slovenijo smo dobili pred 30 leti, sedaj pa nam jo želijo nekateri iztrgati iz rok. Ne bomo je dali, te naše klene slovenske besede, naših očakov, vinske trte in majhne morske gladine. Slovenijo bomo gradili še naprej,« je zaključila.

Na oder je nato stopil predsednik Slovenske demokratske mladine, Dominik Štrakl. Vodja podmladka tokrat ni spregovoril o delu podmladka, kot na preteklih srečanjih. Raje se je osredotočil na vrednote, ki združujejo mlade v podmladku. »Slovenska demokratska stranka in mladi v njej si ne bomo nikoli nehali prizadevati za pravično Slovenijo. Za Slovenijo, ki je utemeljena na tradicionalnih vrednotah in družini, kot osnovni celici družbe. Za Slovenijo, v kateri ni delitev na prvo in drugorazredne. Slovenijo, ki na prvo mesto postavlja razvoj in blaginjo svojih ljudi. Slovenijo, ki je napredna, inovativna in digitalna v vseh pogledih. Slovenija, kjer je gospodarstvo gonilo razvoja in blaginje in ne Ahilova peta. Za varno Slovenijo. To je Slovenija, v kateri jaz in moji kolegi želimo živeti.«

Nato je spregovoril o tem, kako je misija Evropskega parlamenta raziskovala stanje demokracije, vladavine prava in medijske svobode v Sloveniji in ugotovila, da Slovenija nima težav na nobenem od raziskanih področij. Predsednik podmladka sicer vidi težave drugje.

»V zadnjih dneh je bila v Sloveniji misija Evropskega parlamenta, ki je med drugim ugotavljala, ali imamo v Sloveniji težavo s svobodo medijev. Slovenija nima nobenih težav s svobodo medijev, ima pa težavo s pluralnostjo medijev. Ali so vam ti mediji povedali, da imamo eno najvišjih gospodarskih rasti in izjemno nizko brezposelnost? Ne, to ste morali prebrati iz naših plakatov.« Kljub tej ugotovitvi, je svoj nagovor sklenil s spodbudnimi besedami pokojnega papeža Janeza Pavla II, »Korajža velja, živela Slovenija!«

Nato je govoril Zvone Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko. Minister je v uvodu spomnil, da Slovenski demokratski stranki leta 2018 ni bilo dano, da bi prevzela odgovornost za državo, kljub temu, da se je Slovenija, kot se je slikovito izrazil, obarvala rumeno. SDS sedaj vodi vlado zadnje leto in pol in v tem obdobju so vidni premiki v pravo smer.

»Leta smo poslušali, kako Slovenija ne zna črpati sredstev iz evropskih skladov. Na temo je bila sklicana celo parlamentarna seja. Tega v zadnjem letu in pol, odkar imamo vlado, ni več slišati. Do leta 2030 imamo na voljo toliko sredstev, kot še nikoli doslej. Ta sredstva bomo porabili gospodarno, saj ta denar prihaja od ljudi, ki morajo od teh sredstev nekaj imeti.«

V nadaljevanju svojega govora je zbrane spomnil, da v letih levih vlad, ko je bila SD na oblasti, niso dodali niti ene postelje v domovih za starejše. Kot je pojasnil, trenutna vlada načrtuje povečanje kapacitet za 2000 postelj, pri čemer se dodatnih 33 milijonov evrov namenja za izboljšanje obstoječih kapacitet. Ni pozabil tudi dodati, da je vlada za namene zdravstva namenila 2 milijardi evrov.

Zaključil je z naslednjimi besedami: »Slovenija je na poti, da naredi velikanske premike, a na nas je, da te premike tudi izvedemo. Nič nam ne bo pomagalo, da imamo najugodnejšo pozicijo za razvoj v Sloveniji doslej, če bodo s sredstvi ravnali tisti, ki so do sedaj dokazali, da tega ne znajo početi. Na nas je, da to pot razvoja nadaljujemo in da Slovenijo popeljemo tja, kamor sodi. Med najbolj razvite države v Evropi.«

Na odru ga je nasledila poslanka v Evropskem parlamentu, Romana Tomc, ki ni izgubljala besed in se takoj osredotočila na nedavni obisk misije Evropskega parlamenta v Sloveniji. Zbranim je spregovorila o dogajanju o zakulisju obiska, saj je bila tudi sama članica misije, kot predstavnica Evropske ljudske stranke. Najprej je spregovorila o domnevno poštenih namenih misije, v katere pa je podvomila že v pripravah na obisk, ko je videla, s kom bodo člani misije govorili, ko bodo prispeli v Slovenijo. »Ko smo prvič v roke dobili seznam, koga naj bi obiskali, sem se zgrozila, kajti na listi sogovornikov so bili sami javno znani obrazi, ki dnevno nastopajo v javnosti kot najtežja municija proti vladi,« je povedala in dodala, da so bili mnogi sogovorniki, ki jih je sama predlagala, bilo jih je več kot 20, črtani brez razloga.

»Tudi mene niso hoteli v tej skupini. Predlagala me je EPP, temu potem niso mogli več oporekati.« Kot je pojasnila, se je trud vseh tistih, ki so želeli Slovenijo očrniti v tujini izjalovil. Vodja misija Sophie in t' Veld je namreč na novinarski konferenci jasno povedala, da demokracija, vladavina prava in svoboda medijskega prostora pri nas niso ogroženi. Poslanka je k temu dodala še, da naj se ne naseda naslovom v medijih, saj so ti zavajajoči.

»Ta misija je bila za tiste, ki želijo vladi slabo, popoln polom. K temu sta s svojim govorjenjem v Državnem zboru največ pripomogli Violeta Tomič in Nataša Sukić, ki sta proti sebi obrnila še evropske  kolege, ki so bili proti nam.«

Sledil je nagovor notranjega ministra, Aleša Hojsa, ki je spomnil, da v teh letih obeležujemo šesto obletnico televizije Nova24TV. O tem je povedal, da sta portal in televizija spremenila medijski prostor do te mere, da si v tem trenutku nihče ne more zatiskati oči pred drugo platjo medalje in resnico. »Danes je medijski prostor zaradi tega vsaj malce bolj uravnotežen, kot je bil« je sklenil svoje misli.

Kot na preteklih srečanjih se je dotaknil protestov v centru Ljubljane. Ponovno je spomnil, da protesti nimajo veliko veze z dejanji vlade in PCT ukrepi, saj so se začeli že pred samo sestavo vlade. »Tudi v letošnjem leto so hoteli ponoviti scenarij iz Maribora. Metali so kamne, hoteli so vdreti v parlament. Imajo pa težavo, saj se ne morejo dogovoriti, kdo so pravzaprav tisti, ki nenasilno protestirajo. Tisti ob torkih, sredah ali petkih?«

Ob tem je spomnil, da ko dominantni mediji poročajo, da gre za apolitične in nenasilne proteste, zgolj opravičujejo sami sebe in da so kritike medijev na račun policije neupravičene, saj zgolj opravlja svoje delo in večina državljanov od nje pričakuje, da bo vzpostavila red.

»Tudi mi smo organizirali zborovanja, a vseh teh letih slovenska desnica na zborovanjih in protestih, ko smo se borili, da je bil predsednik izpuščen iz nezakonitega zapora, niti enkrat nismo posegli po nasilju. To je naša vrednost, da se zavedamo, da se oblast spreminja zgolj na volitvah in parlamentu,« je povedal.

V nadaljevanju je dejal, da se bo medijski in politični pritisk nadaljeval. »Zahtevali bodo odstop vlade, zaustavitev fašizma in ne vem česa vsega še. Vse te rdeče zvezde, kljukasti križi, niso tukaj zaradi ideologije same, tudi tisti, ki namreč vihtijo rdečo zvezdo so mnogokrat zavedeni. Gre zgolj za to, da bi se tisti, ki so bili dolga leta pri koritu, k temu koritu tudi radi vrnili. Mi pa smo tu, da naredimo Slovenijo boljšo.«

V zaključku govora je spregovoril še o komunikaciji, ki je v medijih prav tako pogosto tarča kritik. »Moje stališče je, da je neposredna jasna beseda največ, kar lahko drug drugemu povemo. Ne želim živeti v državi, kjer bomo govorili o politični korektnosti, ne bomo pa govorili o resnici. Hvala predsednik za resnico.«

Po ministrovem nagovoru so sledile predstavitve evidentiranih kandidatov.

Kot zadnji je spregovoril glavni govornik prireditve, predsednik vlade in SDS, Janez Janša, ki se je najprej navezal na govor ministra Černača, kako si je Slovenija v Bruslju izpogajala znatna sredstva na začetku 7 letnega proračunskega obdobja. »Sredstva, ki smo jih zagotovili v Bruslju, se ne ustvarjajo v Bruslju. Ta sredstva ustvarjate vi, ne ustvarjajo se samo v Belgiji in Španiji, temveč tudi v Sloveniji, na Madžarskem in drugod. Za ta sredstva se je potrebno boriti in mi smo si zagotovili več realnih investicijskih sredstev, kot kadarkoli doslej.«

Ob tem dejstvu je spomnil, da se sredstva po državi in regijah razporejajo ne glede na barve županov, v nasprotju s preteklimi vladami, ki so delila sredstva po političnem ključu. »Pridobljena sredstva smo razporedili po celotni Sloveniji, ne glede na politične barve županov, kot so to na žalost velikokrat počeli naši predhodniki. Denar se vedno toliko bolj racionalno porabi, kolikor bližje se porablja tistemu, ki ga je ustvaril, saj je nadzor avtomatski. V občini se namreč vidi, ali se je nekaj zgradilo, ali se ni.«

Ob tem je zbrane na Koroškem spomnil, da bi lahko bila tretja razvojna os že davno zgrajena, pa ni bila, ne zato, ker bi bila Slovenija prerevna, ampak zato, ker se je denar porabljal drugje, za stvari, ki ne dajejo rezultatov. »Samo za nevladne organizacije na Metelkovi 6 je šlo na desetine milijonov,« je spomnil zbrane in dodal, da se je za študije o dolgotrajni oskrbi namenilo 70 milijonov evrov (sredstva sicer niso bila porabljena, saj je bilo prej konec vlade Marjana Šarca).

O tem je povedal, da so mnogi protestniki ravno iz vrst nevladnih organizacij, ki prejemajo proračunska sredstva in da so morali ta sredstva pristriči, saj ima Slovenija nujnejše prioritete, državni proračun pa ni neskončen. Ena izmed takšnih prioritet je razvoj lokalnega okolja, ki ima od dviga povprečnin veliko koristi. Predsednik vlade je opozoril, da pa so bili v opoziciji zaradi dviga povprečnin zaskrbljeni: »Ko smo dvignili povprečnino je bilo v parlamentu veliko škripanja z zobmi. Tisti, ki so se poimenovali za KUL, so bili zaskrbljeni, saj so vedeli, da bodo ta sredstva težko vzeli in dali nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 v primeru, da bi se vrnili na oblast.«

Na tem mestu je predsednik vlade znova ponovil vprašanje, ki ga je v preteklih dneh že zastavil v medijih: »Ali se kdo spomni kakšne dosežka nevladnih organizacij, ki so dobile na desetine milijonov evrov? Ali so te organizacije naredile karkoli vrednega omembe, karkoli kar bi se vtisnilo v spomin?« Svojo misel je zaključil, da gre v veliko primerih nevladnih organizacij za čisto krajo davkoplačevalskega denarja, kar pa ni zgolj problem v Sloveniji.

Predsednik vlade je v nadaljevanju to misel še dodatno razvil. V preteklem tednu je namreč potekal Evropski odbor regij, ki je del temeljnega ustroja Evropske unije, saj so v njem reprezentirani interesi lokalnih skupnosti držav članic Evropske unije. Institucijo predstavljajo izvoljeni ljudje, župani občin ali predstavniki regij, ki pa žal ugotavljajo, da se zadnjih 20 let vpliv Odbora regij zmanjšuje, povečuje pa se vpliv lobistov. 

Kot je povedal Janez Janša, so bili le ti še pred 20 leti na dnu vplivnostne lestvice v EU, sedaj pa so vzpostavili mehanizem skozi katerega lažje uveljavljajo svoj vpliv. Ta mehanizem so nevladne organizacije, ki se navzven pretvarjajo, da se zavzemajo za določene vrednote, v resnici pa gre za lobistične organizacije.

»Nekateri so namreč ugotovili, da je bistveno lažje uveljavljati interese tako, da se ustanovi nevladno organizacijo in preko te izsiljuješ takšne in drugačne koristi. Kot je povedal predsednik Odbora regij ima Ekonomsko-socialni odbor večji proračun kot Odbor regij, s svojimi sredstvi pa razpolaga tako, da deli milijarde evrov nevladnim organizacijam, ki so brez nadzora.«

Predsednik vlade je nato nadaljeval, da ima ta problem, ki je v svojem bistvu sistemska korupcija, še drugo dimenzijo, saj sta levica in skrajna levica širom Evrope ugotovile, da se lahko pripadnike teh nevladnih organizacij uporabi kot "paravojske", ki lahko po naročilu ustvarjajo prazen hrup, organizirajo proteste, še posebej takrat, ko se jim zmanjšajo sredstva.« 

Janez Janša je povedal tudi, da se je o tem začela evropska razprava. "Meje med evropsko administracijo in nevladnimi organizacijami ni. Gre za iste ljudi, ki prehajajo med organizacijami in institucijami EU in spopad, ki se je pričel na evropski ravni ter tudi v Sloveniji je precej brutalen,« je pojasnil.

Predsednik vlade je nato spregovoril o osebi, ki stoji za velikim številom nevladnih organizacij, ki predstavljajo del sistemske korupcije. »V EU nekaterih stvari ne smeš omeniti, sicer se nate vsuje plaz kritik. Ne smeš omeniti tistih, ki ne vedo, katerega spola so in ne smeš omeniti Georga Sorosa, milijarderja, ki je svoje bogastvo zaslužil s špekulativnim kapitalom, ki živi od kaosa. Da se ta kaos povzroča, so bile ustanovljene številne nevladne organizacije organizirane v skupino organizacij poimenovano Odprta družba (Open Society).« Pojasnil je še, da te organizacije niso nobena skrivnost, ali teorija zarote, kot bi govor o njih nekateri radi predstavili.

Pred koncem je spomnil še na to, da se bomo morali na prihajajočih volitvah zanesti nase in ne na medije, ki našega sporočila in dosežkov ne bodo predstavili slovenski javnosti. »Vsak od nas bo moral biti medij,« je sporočil.

Ob zaključku govora je spregovoril še o geslu, ki si ga je za volitve izbrala Slovenska demokratska stranka. »Geslo "Gradimo Slovenijo" pomeni, da SDS gleda v prihodnost in se ne obremenjuje s preteklostjo. Pove tudi, da v SDS ne izključuje nikogar, tako kot vlada pri dvigi povprečnin ni izključevala nikogar. Slovencev je premalo, da bi se delili.«