Janez Janša: »Ministrska ekipa je šibka in deluje kot precej neuigran orkester.«

Geografsko ambicije ministrske ekipe ne sežejo dosti dlje od ljubljanske obvoznice, konceptualno ne kaj dosti dlje do splošnih priporočil iz Bruslja, etično pa do kakšnih dveh, dvakrat zaračunanih potnih stroškov. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministra Vlade Republike Slovenije. Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavil predsednik SDS Janez Janša.

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi. Ko je takrat še kandidat za predsednika vlade gospod Cerar za to govornico pred glasovanjem o njegovem mandatu predstavljal, kot je sam dejal, neke smernice za delovanje bodoče vlade smo ga kritizirali, ker v tistih smernicah ni bilo nobenih ciljev, ni bilo ukrepov, ni bilo rokov, ni bilo številk. Takrat je bilo obljubljeno, da bomo to dobili danes.Če najprej spregovorimo o svetlejših plateh, potem se je treba strinjati, da so bili danes predstavljeni nekateri cilji s katerimi se je mogoče strinjati, da je bil predstavljen tudi en rok v tem smislu, da je bilo rečeno, to bomo naredili v tem mandatu. Vprašanje, koliko bo dolg, ampak recimo, da je to nek sprejemljiv rok. In slišali smo nekaj zavez, ki jih doslej ni bilo možno slišati. Predvsem se ta pozitivna plat, te ocene nanašajo na tisti del predstavitve, kjer se je govorilo o fiskalni politiki oziroma o tistih najbolj nujnih ukrepih, ki jih je treba narediti za to, da bo podlaga v gospodarsko rast in normalen razvoj in življenje v Sloveniji ponovno solidna. Seveda ti cilji niso nekaj novega. O tem se govori o Sloveniji že dolgo časa, vsaj tam od leta 2009, ko smo bili zadeti z gospodarsko in finančno krizo, o tem se govori na mednarodnih forumih, še posebej evropskih, kadar se govori o Sloveniji in nekaterih drugih državah. In danes pravzaprav ti cilji niso nič takšnega okrog katerega bi se sploh lahko postavilo kakršnokoli vprašanje. Ker je praksa v vseh teh letih, zadnjih štirih, petih letih, pač, dokazala kaj pije vodo, kaj ne pije vode, v evropski družini držav imamo danes države, ki so se uspešno spopadle s krizo in tiste, ki se niso uspešno spopadle s krizo ali pa še skušajo ujeti pravi ritem. Skratka, vemo kaj deluje oziroma kaj je delovalo in kaj ne.Če se omejimo na domač prostor. Ti cilji, o katerih je govoril v smislu konsolidacije fiskalne politike gospod Cerar,  so dobesedno z enakimi formulacijami v tej knjigi, ki je nastala pred več kot tremi leti pozno spomladi leta 2011, ko pa so bile razmere v Sloveniji vendarle večinoma bistveno boljše zaradi tega, ker so imeli več rezerv. V teh treh letih in še nekaj mesecev odkar so bili takšni cilji prvič zelo jasno artikulirani v smislu nekega koherentnega programa, se je naš dolg praktično podvojil. Se pravi manevrskega prostora je bistveno, bistveno manj in zaradi tega je nek stavek, ki je bil tukaj izrečen s strani gospoda Cerarja, ki je edinkrat sicer, ampak vendarle dovolj jasno omenil restriktivno fiskalno politiko, ključen stavek te današnje predstavitve in ta stavek je za bodočo vlado, ki bo danes nedvomno dobila mandat, čeprav mi zanjo ne bomo glasovali, ta stavek je hkrati blagoslov in prekletstvo. Blagoslov zaradi tega, ker brez tega Slovenija, brez tega, da se stvari končno zastavijo v smeri konsolidacije javnih financ, zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, iz vstopa iz mehanizma presežnega primanjkljaja Evropske unije, zajezitve zadolževanja in tako naprej, brez tega bomo izza te govornice poslušali enake cilje še ob imenovanju – in vmesni čas bo vedno krajši tudi vseh prihodnjih vlad-situacija bo pa še vse slabša. Torej ta pot je zagotovo prava. Tisto, kar pa je prekletstvo, je pa to, da si ta cilj zastavlja vlada od katere se to pač ni pričakovalo.

Vse tri stranke, ki sestavljajo to vladno koalicijo imajo več ali manj ozadja del volilnega telesa, kar je legitimno povsod, interesne skupine, da ne rečem lobije in tako naprej, ki so podprle vas, ki predstavljate te stranke v tem parlamentu za to, da teh sprememb ne bi bilo. In vsi ti ukrepi, o katerih danes ni bilo veliko govora je pa jasno kateri morajo biti, če jih kdo išče jih lahko tudi tukaj najde, mi smo jih pošteno navedli pred volitvami, zdaj se je pa o tem začelo govoriti kasneje. Tudi to je politika, ne bom rekel da ravno transparentna. Kmalu bomo dobili tukaj predlog rebalansa proračuna za letos, popravljen proračun za drugo leto. Obljubljena je bilo tudi v tem nastopu gospoda Cerarja tukaj razprava in glasovanje o zakonu o zlatem fiskalnem pravilu. Takrat bo prišel pač trenutek resnice, ko bo potrebno predstaviti tudi ukrepe in končno nekaj reči o stvareh, katerih se je doslej izogibalo.

Torej problem za to, ko gre za fiskalno politiko, pravilno predstavljano smerjo je ravno v tem, kar je bilo kasneje posredno večkrat rečeno tudi za to govornico, da ni nekega konsenza okrog tega, okrog teh korakov in to ravno v volilnem telesu, od zadaj in tisti, ki imajo vpliv na odločanje treh strank vladne koalicije in tudi dveh, ki sta sicer ostali v opoziciji, sta pa potem, kar se je doslej dogajalo od 1.8. v dvoranah tega Državnega zbora nedvomno v rezervi te koalicije. Tako kot je treba bojkotirati seje kakšnih delovnih teles in tako kot je treba glasovati proti največji opozicijski stranki.

Torej imamo razmerje vladna koalicija tri plus dve v rezervi in ozadja teh političnih sil predstavljenih v tem parlamentu so pač glasovala za vas in vas podprla tako in drugače, še marsikaj se bo izvedelo v prihodnosti, zato da teh sprememb, ki so danes tukaj nakazane, nebi bilo. Ob ta zid se bo trčilo tudi če je gospod Cerar govoril iskreno tukaj in ima resne namene, bo zelo težka.

Tukaj v imenu Slovenske demokratske stranke mi ponujamo roko.

Katerikoli ukrep v tej smeri bo predlagan bo z naše strani podprt, ker je to pač potrebno. Mi bi sicer lahko ravnali tudi drugače, češ, čim slabše tem bolje, vendar ne bomo, ker takšno pot zdaj  pa že precej hitro in po strmem klancu navzdol vodi do točke, ko se ne bo dalo nazaj brez hujših pretresov in tega si nihče ne želi.V zadnjih dneh smo slišali neko vest, ki zelo nazorno potrjuje to, kar sem  govoril o tem, da se gre s takšno politiko, ki je bila tukaj predstavljena na nek način proti zaledjem, ki so omogočila poleg vsega ostalega, kar je zaznamovalo legitimnost volitev 13. julija, takšen volilni rezultat, to, da se nekako ne verjame se pravi, da se v ljudeh, ki so se izpostavili neposredno v volilni kampanji, mislim, da ljudi iz gospodarstva za stranke te vladne koalicije. Oni sami ne verjamejo, da boste vi to, kar je bilo danes na nek način tudi obljubljeno in kar je bilo potrebno narediti, dejansko naredili.

Verjetno smo vsi zasledili vest, da se je najbogatejši Slovenec s svojim podjetjem preselil na Ciper. Stranka, ki jo je podpiral, to so bili Socialni demokrati. V vsakem primeru, najbogatejši ljudje sodijo med Socialne demokrate, povsod je tako, čisto običajno. Stranka, ki jo je podpiral, je del vladne koalicije, danes bodo trije, štirje ministri iz te stranke postali del vlade, ki bo imela škarje in platno v rokah, ampak oni verjamejo, da se bodo razmere v Sloveniji očitno odvijale v pozitivno smer zato je prenesel svoje podjetje, štiristo šestdeset milijonov vredno na Ciper.Zdaj vse to, kar bomo mi kot opozicija povedali, ali pa govorimo o tem, kako verjamemo v te obljube in koliko ne, mislim da je manj indikativno kot en sam takšen urad najbogatejšega Slovenca. Vse pove o tem kakšna so pričakovanja poslovnega okolja. Zdaj sicer dopuščam možnost, da gre tukaj tudi za kakšna druga ozadja, ampak ta niso bila predstavljena in očitno so tudi učinki takšni kot izhajajo iz te selitve. Da ne govorim o tem, kakšen signal je to za druge, da ne govorim, kakšen signal je to za tuje investitorje, če domači, če najbogatejši podjetniki selijo podjetja iz Slovenije, kako mislijo da boste prepričali kakšnega vlagatelja iz tujine da bo pa zdaj investiral v Slovenijo. Najmanj, kar je, se bo čakalo.

Sam sem še enkrat prebral magnetogram nastopa gospoda Cerarja in če bi ga zdaj prevedli v angleščino, kar bo zagotovo narejeno, če ni že bilo in ga poslali v Bruselj, vam lahko vnaprej povem, kakšna bo ocena v bruseljskih krogih. Ocena bo neambiciozen, vendar sprejemljiv. Saj mogoče je bil ta nastop, gospod Cerar bi dobil podporo tukaj s to ekipo ne glede na to, kakšen program bi predstavil, to je popolnoma jasno. Se pravi, večine v temu Državnemu zboru mu ni bilo potrebno prepričati, je pa seveda potrebno prepričati tiste, ki imajo zaradi položaja, v katerem je Slovenija in katera ima škarje in platno v rokah glede naše prihodnosti, ne nazadnje glede evropskih sredstev, kjer so nam spet zamrznili silne milijone zaradi naših lastnih napak in monopolov, ki jih ne znamo pravočasno odpraviti, no  če je bil pisan za Bruselj, bo nekaj časa delovalo vendar pa 1. novembra nastopijo polni mandati vseh evropskih institucij, ne bomo več v predvolilnem času, ocene, ki se bodo sprejemale v posamičnih državah bodo realne. Ne glede na to, če bo v evropski komisiji sedela tudi komisarka, ki je v veliki meri kreirala težave, ki jih bo morala tudi prihodnja Vlada reševati.

Kakorkoli, trenutek resnice v zvezi s temi cilji, v tem smislu je bilo to mišljeno resno ali ni bilo mišljeno, bo prišel zelo hitro v prihodnjih tednih in mesecih, ko bo potrebno pripraviti rebalans proračuna, nov proračun za prihodnje leto, ko se bo treba soočiti z dejstvi, da v letošnjem letu odplačujemo tiste milijarde, ki jih je za pet let najel gospod Križanič, ki se bo očitno sedaj pridružil v Državnem zboru. In naslednje leto tiste, ki so bile za pet let najete, leta 2010, itd., itd. Prihajajo leta plačila.

Vlada enobarvne politične usmeritve

Vlada, ki bo danes dobila večino, je sestavljena oziroma bo dobila podporo iz treh strank kot pišejo slovenski novinarji enobarvne politične usmeritve, se pravi bo, kar se tega tiče, homogena. Sedaj ta homogenost glede na to, da gredo vrednostne orientacije, ki so bile doslej izražene, tudi predstavljene volivcem v volilni kampanji, v kar hudo nasprotje z vladnim programom katerega oris smo slišali danes. Ta homogenost bo enak problem kot je bila podobno homogenost problem za vlado Boruta Pahorja, ki je bila tudi tako enobarvna, pa je tista ideološko enobarvna koalicija razpada pri živem telesu, da ne govorim o razpadanju koalicije v zadnjem letu, ki je bila tudi enobarvna, pa očitno to ni nič pomagalo.

Tej predstavitvi danes, smo poleg nekaterih bolj konkretnih ukrepov, ki pa se jim v prihodnosti ni možno izogniti in bomo pač počakali, pogrešali predvsem nek bolj ambiciozen program, ko bi bilo vsaj nekaj bolj ambicioznih točk bodočega vladnega pristopa na področju zunanje politike.

Gospod Cerar je rekel, Slovenija ni otok, kar drži, ampak potem smo slišali te klasične fraze, sodelovali bomo v Evropski uniji, Natu, drugih organizacijah, itd. Jaz se bojim, da vse to ne bo več tako enostavno kot je bilo večino zadnjega desetletja, ker se svet okrog nas, tudi v naši neposredni soseščini drastično spreminja. Imamo vojno v Evropi, vojno v katero je vključena jedrska sila. Vse države, ki smo članice Evropske unije in Zveze Nato bomo z dilemami, ki so povezane s to vojno in s tem spopadom in posledicami soočeni v naslednjih letih. Danes v eni od držav, pomembnih držav članic Evropske unije poteka referendum o osamosvojitvi. Skoraj istočasno, ko boste izvedeli za rezultat glasovanja o slovenski vladi, se bo poznal tudi rezultat glasovanja na Škotskem. Ta rezultat ima lahko zelo dolgoročne posledice tudi za nas. Lahko je to neka druga faza pomladi narodov znotraj Evropske unije. Čaka nas še referendum v Španiji oziroma Kataloncev in še mnogi drugi so najavljeni, tudi na Zahodnem Balkanu bo to imelo svoje učinke. Tudi znotraj Evropske unije je vrsta narodov, ki so precej večji od slovenskega, pa nimajo svoje države, vendar nihče ne ve ali je to začetek neke pozitivne druge faze pomladi narodov znotraj nekih evropskih principov, itn., ali pa je to mogoče začetek nekega procesa, dezintegracijskega procesa skupnosti, ki je 50 let varovala, vsaj v glavnem, evropski mir.

V zvezi s tem bi bila zelo dobrodošla tudi nekoliko bolj ambiciozna zunanja politika te države, da ne bi spet zapadli v kakšne skušnjave, da bi člani Evropske unije in Nata skušali igrati neuvrščeno zunanjo politiko, ker takšni običajno plačajo najvišjo ceno teh razmer.?Kar se tiče same ekipe, jaz mislim, da še noben predsednik vlade v svoji lastni stranki doslej ni imel toliko poslancev v Državnem zboru, LDS je sicer dobila boljši rezultat od stranke gospoda Cerarja leta 2000, vendar dva poslanca manj, torej je ta moč velika, možno je sestaviti znotraj oziroma niti treh strank se ne rabi v koaliciji za večino, za absolutno večino v tem parlamentu, torej nekoliko presenetljivo, da številni, ki so bili naprošeni za sodelovanje v tej vladi niso pristali, da imamo ponekod imena, po katerih bi bilo sicer tudi krivično karkoli reči vnaprej, ker se o njih nič ne ve, ampak je to za vlado nekoliko nenavadno.

Ko iščejo recimo pomočnika direktorja ali šefov uprave nekega podjetja, ki ima 20 zaposlenih je to, skušajo dobiti nekoga, ki ima že neke izkušnje, ki je že nekaj naredil na tem področju. Ko gre za ministrsko ekipo so potrebne tukaj, poleg političnih tudi strokovne izkušnje in neka dobra kombinacija in že neki rezultati, sicer je tudi če gre za, grdo rečeno, dober material, uvajalna doba predolga in čas gre mimo. Tukaj se mi zdi, da nisem edini, ki vidi v tej ekipi nekoliko preveliko šibkost, ko pa smo spremljali zaslišanja pred matičnimi odbori, je bilo tako, kot bi poslušal en precej neuigran orkester, ki je prvič sedel skupaj. Očitno se ekipa ni nič dobila pred temi zaslišanji, kjer bi se vsaj predstavil makroekonomski okvir, tako da se ne bi opletalo z povsem nemogočimi številkami, hkrati pa se ponekod, naj bi bilo popolnoma brez ambicij, jaz še nisem slišal ministra doslej, ki bi že na hearingu rekel, da se ne da nič narediti. Zakaj je potem prišel na to mesto? Tako, da mogoče z nekaj izjemami, ki od katerih bo najbrž več, kot se pričakuje, takšna splošna ocena ekipe ni ravno tisto, kar bi Slovenija v tem trenutku potrebovala.

Rekli boste, opozicija to itak vedno reče, najlažje se je soočiti s tem, težje pa je, ko takšno ekipo pričaka realno stanje. Spomnim se stavka iz dnevnika Staneta Kavčiča, ko so ga takrat, ko so ga odstavljali, še zadnjič poklicali na CK in so mu rekli: Da nam ne boš zdaj zganjal kakšne opozicije. On je dejal: Praksa bo vaša največja opozicija. In se je to tudi izkazalo. Žal je bila cena velika. Torej, po tem kar smo slišali ne hearingih, žal, mislim, da glede ekipe lahko rečemo, da geografsko ambicije ne sežejo dosti dlje od ljubljanske obvoznice. Konceptualno ne kaj dosti dlje do splošnih priporočil iz Bruslja, zdaj etično do kakšnih dveh, dvakrat zaračunanih potnih stroškov.

O pravni državi in kandidatu ministra za pravosodje

Glede na to, da je gospod Cerar veliko govoril o pravni državi, prvič in danes, in da je bilo tudi zaslišanje kandidata za ministra za pravosodje, za pravno državo, tako rekoč, kar zanimivo, mogoče nekaj minut o njem. ?Tukaj pred sabo imam nek dokument, kot je / nerazumljivo/ govoril na zaslišanju, da ne bo predsedujoči rekel, da to ni tema, ki se imenuje popis zadeve, Popis zadeve v zadevi Nadzor nad premoženjskim stanjem Janeza Janše, stranka KPK. Ta dokument ima veliko strani in 362 tekočih številk aktov. Mimogrede, ko smo vprašali nekega uradnika, ko smo šli gledat, koliko aktov ima popis zadeve bančna luknja na KPK in koliko fasciklov je tega gradiva, je rekel, precej manj. Ampak to samo mimogrede.

Skratka, tu je 362 tekočih številk in gre za dokument, za katerega je v celoti odgovoren gospod Klemenčič. Govoril je veliko o pravni državi, vladavini prava, enakosti pred zakonom, spoštovanju človekovih pravic, ampak ko je izdal tisto znano poročilo protikorupcijske komisije, mislim, da 7. ali 8. januarja 2013, je to poročilo šlo direktno v medije, brez tega, da bi prizadeti dobili 7 dni, tako kot jih je zdaj dobila gospa Bratušek, za odgovor, čeprav je tu zakon jasen. Ker je bil zakon kršen, smo se pritožili, in to na več instanc, ampak pritožba je bila okrnjena, ker nismo mogli do sodnega spisa oziroma do spisa teh zadev. Nismo mogli dobiti niti tega seznama niti vpogledati v dokumente, na podlagi katerih je KPK pripravila poročilo. In potem je Upravno sodišče ali celo Vrhovno sodišče v neki drugi zadevi, mislim, da je šlo za Kanglerja, vmes, ker je bila ta zahteva prej vložena, odločilo, da KPK mora dati prizadetim na vpogled dokumentacijo. In potem smo po kar nekaj zapletih, ker se je bilo treba najaviti, pa da ni urejeno in tako naprej, prišli do termina in sva šla z odvetnikom na komisijo gospoda Klemenčiča, tam je bil on sicer v odstopu že, ampak še vedno, ker je imel že poročilo, osnutek poročila Računskega sodišča in jo je zato “zbrisal” pravočasno, preden bi to odmevalo, ampak formalno je bil še šef KPK. In prinesli so v neko sobo goro fasciklov s temi, kot piše tukaj, 362 akti. Bil je nek tak infuzo, nič se ni dalo znajti iz tistega. In potem smo zahtevali, ker mora vsak državni organ po zakonu imeti spisek zadev, smo zahtevali seznam, čakali nekaj časa in potem smo dobili ta seznam. Na tem seznamu je 362 aktov navedenih pod zadevo Nadzor nad premoženjskim stanjem Janeza Janše, ampak 55 teh aktov je nekdo v tiste pol ure, ko smo ta seznam čakali, prekril s koreksom, je bilo še malo lepljivo vse skupaj, to se še vedno vidi, 55 aktov.

Zahtevali smo pojasnilo, dolgo časa ga ni bilo, potem je prišlo pojasnilo, da so to zadeve, ki se nanašajo na druge osebe. Če se nanašajo na druge osebe, potem ne smejo biti v tem popisu. Če se deloma nanašajo na druge osebe, potem je treba prekriti tiste podatke, ki se nanašajo na druge osebe, ne pa izločiti iz spisa 55 aktov. Poleg tega, ker smo spis kopirali, v zadevah, ki pa so v spisu in so tudi na tem seznamu, so akti, ki se nanašajo na druge osebe, pa niso bili izločeni. Tam so akti o drugih, ki so bili v preiskavi, številna druga imena in ta so vsa notri, niso bila izločena. Izločenih je bilo samo 55 aktov, ki očitno tam ne bi smeli biti, in v neki naglici in šlamastiki niso niti uspeli narediti novega popisa zadeve, ampak so enostavno to prekrili s koreksom, tako da je sled ostala in je očitna. No, in v tem času je Vrhovno sodišče razveljavilo odločbo Celjskega upravnega sodišča, ki je potrdilo poročilo KPK-ja. Češ, da mora še enkrat presoditi, postopek je ponovno stekel in v tem času je bilo teh 55 aktov nedostopnih in je še vedno nedostopno in zdaj, ko je nova komisija, je ta molk organa. Enostavno teh aktov ne daje.

Seveda teh aktov, ki pa so ostali, se vseeno vidi, da je sklep o nadzoru nad premoženjskim stanjem veljal do maja leta 2012. Postopek se je pa izvajal najmanj do 4. 12. 2013, ko je zadnji popis zadeve. 4. 12. 2013 jaz nisem bil javni funkcionar za 6 mesecev, en kup zadev je tudi tukaj, ker niso uspeli vsega izločiti. Da skrajšam zadevo. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je padlo veliko zadev zaradi tega, ker recimo stranki v postopku ni bil omogočen pogled v sodni ali pa upravni spis za nekaj ur. In tukaj se to onemogoča že leta. Tudi zdaj, ko je že daleč pravnomočna izvršljivost sodba vrhovnega sodišča. Pa se nič ne zgodi. Zakaj govorim to tukaj. Zato, ker sem to povedal že velikokrat ampak seveda slovenski mediji o tem nikoli niso poročali niti črke, nikoli, to je tabu tema. To je tabu tema. In danes, ja …??PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Kaj poročajo slovenski mediji kaj ne, skoraj ne sodi na točko dnevnega reda v poročilu poslanske skupine, lepo prosim.??JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Včasih poročajo tudi kaj neprijetnega o tem kje je kdo bil pa kaj je delal, gospod podpredsednik. Tako, da se splača tudi kaj prebrati. Ampak jaz govorim o tem zato, ker je kandidat, ki stoji za to kršitvijo zakonitosti, ki bo enkrat zagotovo v mandatu pred katerim ste, doživela epilog. Verjetno tudi na Evropskem sodišču. Na listi je kandidat, ki je za to odgovoren in on naj bi zdaj skrbel za vladavino prava. Saj glede na to, da še nobene funkcije ni zdržal do konca, tudi te ne bo in bi bilo zelo zanimivo, kako recimo neka odločba, dokončna, neko mnenje Računskega sodišča kjer piše, da si je, gospod Klemenčič kar za 30.000 evrov zvočno izoliral pisarno v času gospodarske krize in še vrsto stvari. Protikorupcijska komisija je dobila negativno mnenje Računskega sodišča. Človek je dobil negativno mnenje računskega sodišča. Vsi se izgovarjate na mnenje institucij in tako naprej in nekateri jih moramo upoštevati, zahtevate od nas spoštovanje. Zdaj, ko gre pa za pravo barvo pa to ni potrebno. Negativno mnenje računskega sodišča nič ne pomeni za predstojnike organa, ki je odgovoren. Za nagrado je predlagan za ministra za pravosodje, da bo skrbel, da bodo stvari še naprej takšne kot so bile.
O kandidatki za evropsko komisarko in državotvornosti

In ob koncu še pač nekaj, kar v tem nastopu gospoda Cerarja nekoliko bolj zaskrbljuje kot tisto, kar je govoril o restriktivni fiskalni politiki. To sem moral iti po magnetogram, ker pač nisem verjel, sem mislil, da je kakšen lapsus. Ali pa, da so se kakšne strani govora pomešale ampak, gospod Cerar je dejal tu naslednje: »V zadnjih mesecih se name obrača veliko ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost Slovenije in želijo zagotovilo, da bo nova politika delovala povezovalno in državotvorno.« Kdo si ne želi tega? »Ugotavljam, da se državljani in državljanke zelo jasno zavedajo, da ni več nobenega prostora in časa za politikantska preigravanja in obračune.« Tudi to. Kdo se s tem ne bi strinjal? Samo počakajmo nekaj meseca življenja koalicije.  »Od nas se upravičeno pričakuje in zahteva državotvornost in višja politična kultura, seveda skupaj s poštenimi in dobro premišljenimi odločitvami in ukrepi, ki bodo vsem skupaj omogočili, da živimo bolje.«

Tisto, kar bode ven iz tega stavka, je državotvornost. Zaradi tega, ker besede so poceni ampak gospod Cerar je včeraj, ko je prišel na sejo delovnih teles, kot državotvorno razglasil pravzaprav podporo celotnemu procesu na podlagi katerega smo dobili med predlogom predsednika Evropske komisije tudi gospo Alenko Bratušek. To, da se temu zdaj več ne nasprotuje je razglašeno za državotvorno. Saj je bilo dvakrat tako rečeno, tudi vsi časopisni naslovi so bili iz tega narejeni. Jaz mislim, da je državotvorno ravno obratno. Če nova vlada ne bo sposobna presekati tega vozla, danes bo dobila očitno vsa pooblastila in bo ta predlog obstal in bo ta kandidatka šla tudi na zaslišanje pristojnih odborov v evropskem parlamentu in bo to velika sramota za to državo. In državotvorno je, da se, gospod Cerar, da se ta sramota prepreči. Ni državotvorno, da se zdaj zatisne oči, ker te stvari ne bodo šle mimo. ?
No, zdaj najbolj negativno pa sem presenečen nad stavkom, ki je bil izrečen takoj za tem, citiram, “ljudje imajo dovolj političnega pobalinstva, prepirov, delitev in blokad, medtem, ko gre državi vse slabše in mnogi živijo v negotovosti in revščini”. Podoben stavek ste lahko prebrali nekaj let nazaj ob koncu mandata v nekem intervjuju, ki ga je dal, zdaj že bivši predsednik države dr. Danilo Türk. Še prej pa ste ga lahko večkrat slišali, ne za to govornico ampak v tej isti dvorani, da je zelo podoben besednjak uporabil Janez Zemljarič na začetku osemdesetih let, ko je postajal predsednik izvršnega sveta. Skratka, vsak ki kritizira režim ali pa oblast je bil označen za pobalina in če je bil nekdo označen za pobalina je bili že označen kot tarča za represivne organe. Zaradi tega ta stavek, spoštovani gospod Cerar, zelo štrli ven.

Jaz sem bil dvakrat predsednik Vlade. Ne samo, da so nas skritizirali, vsaka naša poteza je bila razglašena za napako, čeprav so bili rezultati dobri. Vsaka napaka, vsak dela napake, je bila razglašena za zločin. Če se bo šlo s kritiko nad takšnimi izrazi potem bomo kmalu tam, v časih, ki so bili značilni za gospoda Zemljariča.

O povezovalnosti in sodelovanju

No in čisto ob koncu še citat iz vašega zadnjega odstavka tega nastopa, ko pravite: “Zavezali smo se politiki, ki bo Sloveniji prinesla stabilnost ter višjo politično in pravno kulturo in ne nazadnje smo se zavezali politiki, ki bo, kot rečeno, presegala nesmiselne delitve s ciljem povezovanja, ustvarjanja, ter zagotavljanja dostojnega življenja. To so naše zaveze in nameravamo jih uresničiti.” Oba stavka in vsaka beseda in vsaka črka bi bila za podpisati, če dejanja, ki spremljajo te stavke in te besede ne bi govorila drugače. Medtem ko govorite o povezovalnosti, se že od volitev naprej ukvarjate z mandatom poslanca opozicije. Na tej isti seji imate na dnevnem redu točko, za katero je vaša stranka hkrati, ko ste vi pisali te besede, najavila, da bo ponovno glasovala proti sestavi komisije, ker sem jaz, čeprav imam polnopravni mandat od volivcev, moteči element. Zdaj, če je to ta povezovalnost, poglejte, potem so te besede manj vredne kot črnilo, s katerim so bile natisnjene razen, če to ni mišljeno v nekem okviru, ki smo ga bili včasih vajeni.

Da ne bom predolg se da to zelo ponazoriti. Se pravi, če ta pravila veljajo samo za nekatere, za prvorazredne, za posvečene. V sedemdesetih letih je bil popularen citat takratnega komunističnega voditelja Kitajske, Mao Tse-tunga, ki je dejal, vsaj tako se je citiralo na zahodu, »Naj cveti tisoč cvetov.« Referati so bili napisani o tem, knjige, češ kako je to zdaj nov korak, ko bo socializem postal demokratičen in tako dalje. Potem pa se je ugotovilo, da Mao Tse-tung za tem stavkom dodal še enega, tako da se je pravilen citat glasil »Naj cveti tisoč cvetov, če so rdeči.«

Če je povezovalnost in sodelovanje in konstruktivnost mišljena v tem smislu, potem ne, hvala lepa za kaj takšnega. Povezovalnost, konstruktivnost, sodelovanje, kompromisi so možni med ljudmi, med političnimi silami, ki mislijo različno, ki so različne barve, to je povezovalnost. Če je pa pristop tak, da nekoga, ki ti je resna konkurenca, želiš onemogočiti, uničiti na vsak način, hkrati pa govoriš o povezovalnosti, glejte, povezovalnost med enakomislečimi je samo po sebi umevna. Premislimo malo o besedah, ki jih izgovarjamo in naj sledijo dejanja.