Janez Janša: Milan Kučan in somišljeniki so se zavzeli za to, da slovenska osamosvojitev ostane nezavarovana

Vsebino kazenske ovadbe sta na novinarski konferenci predstavila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in član predsedstva Janez Janša.

Ogrožena splošna varnost vseh državljanov

Aleš Hojs je uvodoma pojasnil, da so štirje člani takratnega predsedstva, namesto da bi kot odgovorni za varnost in obrambo ozemlja in državljanov Republike Slovenije storili vse za oborožitev in krepitev lastnih obrambnih sil, kar je bilo v tistem času nujno, storili vrsto dejanj, s katerimi so onemogočali in zavirali krepitev obrambne moči Republike Slovenije, s tem pa ogrožali nastanek samostojne države in varnost njenih državljanov.

Kučan, Zlobec, Kmecl in Plut so med drugim februarja 1991 podpisali listino z zavajajočim naslovom »Deklaracija za mir«, s katero so nasprotovali oblikovanju Slovenske vojske oziroma zahtevali hitro in enostransko razorožitev Slovenije. S takšnim ravnanjem so obdolženci ustvarjali pogoje za napad JLA na Slovenijo, saj so vedeli, da bo JLA Slovenijo napadla pod pogojem, da se Slovenija ne bo sposobna uspešno zoperstaviti.

S podpisom sporne deklaracije so člani predsedstva Republike Slovenije neposredno ogrožali osamosvojitev, hkrati pa so nevarnostim in smrti izpostavili življenja vseh, ki so tvorili slabo opremljeno rezervno sestavo TO, ogrozili pa so tudi splošno varnost vseh državljanov.

Predsednik Združenja VSO je še dodal, da pričakujejo, da bo ovadba ustrezno procesirana. Kot enega izmed dokazov so dodali Belo knjigo slovenske osamosvojitve, v kateri je zbrana večina dokumentov, predlagajo pa tudi zaslišanje prič, ljudi, ki so bili v času osamosvojitve na ključnih položajih in vpleteni v dogajanje.

Komunisti omogočili razorožitev Teritorialne obrambe

Janez Janša je dejanje ovadene četverice označil za enega najnevarnejših poskusov, da se prepreči slovenska osamosvojitev.

»Ker so bili premagani, so komunisti posejani po različnih območjih omogočili JLA, da je TO razorožila. Slovenija je v nekaj dneh in nočeh ostala brez 80 % orožja, ki ga je sama kupila,« je pojasnil Janez Janša in dodal, da je poleg tega Slovenija dajala vsako leto še približno milijardo dolarjev za delovanje JLA.

Zaradi razorožitve Demosova vlada ni imela možnosti, da uresniči program, za katerega je dobila večinsko podporo na volitvah. Da bi se suverenost Slovenije zavarovala, je bila ustanovljena Manevrska struktura narodne zaščite, ki je delovala pod okriljem takratnega Sekretariata za notranje zadeve in zato ni bilo nobene zakonske osnove, da bi bila podrejena predsedstvu republike, je pojasnil Janez Janša in dodal, da je takratni predsednik predsedstva Milan Kučan, ki danes trdi, da ni vedel ničesar, bil obveščen o nastanku MSNZ, saj je bil prisoten na sestanku, ko je bila struktura že vzpostavljena in je ni bilo več mogoče ogroziti.

Janez Janša je razložil, da je skupščina jeseni 1990 sprejela ustavni amandma, s katerim je Teritorialno obrambo v celoti podredila Sloveniji, tudi poveljevanje. Pred tem je šlo pri poveljevanju za podvojene pristojnosti  med federalnimi organi, zveznim predsedstvom, JLA in republiškim predsedstvom. »Omogočeno je bilo tudi, da del pristojnosti za vodenje, opremljanje, organizacijo TO predsedstvo prenese na ministra za obrambo. Predsedstvo je sprejelo formalni akt, s katerim je del teh pristojnosti preneslo name,« je pojasnil Janša in dodal, da je bila pomembna pristojnost opremljanje in oboroževanje TO.

»Te funkcije se je naše ministrstvo lotilo resno, bilo pa je tudi nekaj resnih omejitev, ena izmed teh je bila pomanjkanje sredstev. Sredstva so bila skromna, vsak mesec so se še vedno odlivala sredstva za JLA,« je povedal Janša in ta vojska je kupovala tanke in granate, s katerimi je potem streljala na nas, kasneje pa tudi v Bosni in na Hrvaškem.

Jasno je bilo, kdo je odgovoren za razorožitev

»S sredstvi, ki so bila na voljo, je Slovenija takrat uspela kupiti prvo pošiljko orožja. Šlo je za tisoč kosov avtomatskih pušk in nekaj kosov protioklepnega orožja in to je bilo pokazano 17. decembra v Kočevski Reki na postroju,« je povedal Janša in nadaljeval, da je bil postroj teden dni pred plebiscitom namenjen dvigu samozavesti slovenskega prebivalstva.

V tem primeru je šlo za zelo skromno krepitev slovenskih obrambnih moči in JLA se ni preveč razburjala. »Sem pa jaz takoj po tem postroju dobil precej ostro pismo predsedstva, v katerem so zahtevali natančno poročilo o tem orožju,« je pojasnil Janša in nadaljeval, da »je bilo poročilo poslano in v njem tudi napisano, zakaj smo morali to orožje kupiti, kako je prišlo do razorožitve TO, kakšna škoda je s tem nastala in kdo je za to odgovoren.«

Janez Janša je nadaljeval, da ga je poklical Milan Kučan in dejal, da naj tega poročila za nobeno ceno ne razmnožujejo, da to ni več pomembno, da so to občutljive stvari: »Jasno, da so bile občutljive stvari, ker je v poročilu bilo navedno, kdo je bil odgovoren za razorožitev TO.«

Milan Kučan na vsak način proti realizaciji osamosvojitve

Maja 1990 je prišlo do drugega najnevarnejšega poskusa, da se prepreči slovensko osamosvojitev. »Gre za akcijo, ki je imela prijazen naslov, »Deklaracija za mir«, ki pa je po svoji vsebini bila akt, s katerim se je želelo preprečiti, da se razorožena slovenska TO ponovno oboroži,« je pojasnil Janša.

»Že prvi dan so se hvalili, da je to Deklaracijo podpisalo kakšnih 160 najvplivnejših ljudi v Sloveniji, štiri petine vrhovnega poveljstva, trije podpredsedniki vlade, tudi ljudje iz strank Demosove koalicije,« je poudaril Janša in strnil, da so dajali vtis, da je pravzaprav cela Slovenija proti temu, da se vzpostavi slovenska vojska.

Milan Kučan in somišljeniki so se zavzeli za to, da slovenska osamosvojitev, ko bo realizirana, ostane nezavarovana. Zatrdili so, da oboroževanje ne prinaša varnosti, da bi vsak vojaški spopad za Slovenijo pomenil katastrofo, da bi ustanovitev lastne vojske dramatično ogrozila slovensko gospodarstvo in hkrati so se zavzeli za prenehanje oboroževanja Slovenije. Zahtevali so Slovenijo brez vojske.

Vpliv zavajajoče »Deklaracije za mir« je bil katastrofalen

Če bi to podpisal kdo iz civilnih združenj, bi to razumel kot prispevek nekoga, ki se deklarira za mirovnika in nima nobenih obveznosti do države, k legitimni razpravi, ki je takrat potekala ob sprejemanju zakona o obrambi, o vojaški dolžnosti, obrambnem proračunu, je povedal Janša. »Povsem drugo pa je, ko so to podpisovali ljudje, ki so imeli po ustavi in zakonu nalogo in dolžnost, da plebiscitno odločitev uresničijo in zavarujejo.«

Za uresničitev plebiscitne volje so bila potrebna sredstva, sprejem zakona o obrambi, ki je prinašal resen okvir za organiziranje obrambne moči Slovenije in zakon o vojaški dolžnosti, ki je omogočal nastanek redne vojske, ki je Slovenija ni imela. Vsi predlogi so bili pripravljeni že jeseni, Demosova vlada je vse to pripravila pravočasno.

»Vpliv deklaracije na sprejemanje te zakonodaje je bil katastrofalen, ker so to podpisali ključni ljudje petih strank v slovenskem parlamentu, tudi strank, ki so bile v vladni koaliciji, se je večina, ki je oblikovala Demosovo vlado, skrčila na dva, tri, enkrat samo en glas večine,« je izpostavil Janša.

Ključni akti so bili sprejeti z veliko zamudo in z enim glasom večine. »Na skupni seji vseh treh zborov je bilo 240 delegatov, na srečo. Če bi eden več manjkal, zbolel, imel nesrečo, zamudil glasovanje, slovenske osamosvojitve ne bi bilo možno zavarovati in je ne bi bilo.«

Posledice deklaracije z zavajajočim naslovom bi bile lahko tragične. Vendar pa je osamosvojitev uspela in bili smo napadeni. »Če bi slovenska TO ne bila razorožena maja 1990 in bi Slovenija ob osamosvojitvi lahko vpoklicala 80 ali 100 tisoč ljudi, JLA Slovenije nikoli ne bi napadla, ker ni imela teh kapacitet, Milošević bi se odločil za plan B,« meni Janez Janša.

Janez Janša je prav tako prepričan, da če bi Slovenija pravočasno sprejela obrambni proračun, bi se do 25. junija lahko dovolj dobro opremila, postavila na noge in bi lahko pokazala toliko moči ob osamosvojitvi, da je JLA ne bi napadla.

Stvari so zgodovinsko dokazljive

»Odgovornost je jasna in 25 let po slovenski osamosvojitvi še vedno poteka kazenski postopek proti brigadnemu generalu Tonetu Krkoviču. Preganjajo ga zaradi tega, ker je izvajal izrecen ukaz predsedstva, da se ob agresiji Slovenija brani in strelja na sovražnikova plovila,« je spomnil Janša in nadaljeval: »Generala Krkoviča se preganja na podlagi absurdnih obtožb, ki so napisane v neki knjigi, ki jo je ob izidu promoviral tudi takratni predsednik predsedstva Milan Kučan.«

Janša je poudaril, da so v primeru sestrelitve helikopterja nekateri pravniki dejali, da naj sodstvo razčisti, ali je bilo tukaj kaj narobe ali ne. »Ko smo mi predstavili ovadbo zoper Milana Kučana zaradi razorožitve, so nekateri isti pravniki začeli govoriti, da je to zastaralo,« je povedal Janša in se v nadaljevanju spraševal: »Jaz ne vem v kakšni državi bi po 25 letih zločin najtežje kategorije kot je sabotaža in veleizdaja zastarala, streljanje na helikopter sovražne vojske pa bi se preganjal. Kljub vsej absurdnosti tudi Slovenija ni takšna država. Če se te stvari razčiščuje, naj se na sodišču razčiščujeta tudi veleizdaja in sabotaža.«

Janša pravi, da so stvari zgodovinsko dokazljive, obstajajo vsi dokazi, za vsak podpis, vsak nastop, obstajajo izjave in razprave, videoposnetki, časopisni članki.

Če se razčiščuje nekaj, kar nima sence dvoma na sebi, je prav, da se razščistita tudi sabotaža in veleizdaja

»To o čemer zdaj govorim, ni folklora, ni dnevna politika, so kruta zgodovinska dejstva, za nakatere zelo neprijetna in glede na to, da se razčiščuje na vsak način nekaj, kar nima sence dvoma na sebi, se pravi sestrelitev sovražnega helikopterja, menimo, da je prav, da se razščistita tudi sabotaža in veleizdaja,« je strnil Janez Janša.

Prvi obrambni minister je pozval tudi k javnemu soočenju: »Zelo bomo veseli, če bo kdo od teh gospodov ali tovarišev, kot sami sebe imenujejo, zbral dovolj korajže in se z nami tudi soočil pred televizijsko kamero in zagovarjal za svoja protisutavna in protinarodna dejanja pred 25 leti.«