Janez Janša: Mi smo tisti, ki predstavljamo edino realno alternativo temu, kar je narobe v Sloveniji

Na srečanju članic in članov odborov Gorenjske regijske koordinacije SDS na letališču v Lescah se je zbralo preko 500 ljudi. Nagovorili so jih gorenjski župani in poslanci iz vrst naše stranke ter predsednik stranke Janez Janša.

Njegov nagovor v celoti objavljamo v nadaljevanju:

Lep pozdrav vsem skupaj, lep pozdrav Gorenjska. Lep dan ste izbrali za to regijsko srečanje. V mojih mladih letih so na Dolenjskem rekli: »Dan je tako lep, da bi ga Gorenjci prodajali.«

Seveda pa so tisto, kar dan naredi lep, ljudje. Vi ste tisti, ki ste ta dan naredili lep. Hvala vsem za udeležbo na tem srečanju, hvala zato, da ste prišli z različnih koncev Gorenjske, da se srečamo, da si izmenjamo informacije med seboj in da se tudi poveselimo. Brez tega je življenje prazno, zato vabim tako regijsko koordinacijo kot vodstva občinskih odborov, da s to tradicijo nadaljujemo in če se pokaže primerno, naredimo takšno srečanje tudi več kot enkrat na leto.

Glasbe, in to zelo kvalitetne, smo slišali kar nekaj, na mizah je hrana in pijača, zdaj bo čas še za nekaj stavkov o tem, kje danes Slovenija je in kje vidimo v tem prostoru Slovensko demokratsko stranko.

V zadnjih dneh so mediji polni tako imenovanega »polčasa«. Češ, vlada je na polovici mandata in to je neka točka, kjer se oceni delo vlade in vladne koalicije. Roko na srce, če preberemo to, kar si je ta vlada, ki je bila sestavljena po sicer nepoštenih in nelegitimnih volitvah, zadala kot svojo nalogo, potem je to delno ocenjevanje lahko zelo kratko, kajti velikansko večino tega, kar so si sami zastavili v svojem programu, niso niti poskušali uresničiti. So pa poskušali uresničiti marsikaj, kar si niso zapisali in kar nima nobene veze s tem, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje.

Ukinili so spol, jemali so nam mandate, predvsem so se ukvarjali s Slovensko demokratsko stranko in v Slovenijo so nelegalno preko Schengenske meje spustili pol milijona migrantov. To so ključni uspehi te vlade, te vladne koalicije v dveh letih. Nekatere stvari, ki jih danes navajajo, češ imamo pozitivno gospodarsko rast, brezposelnost se zmanjšuje, stabilizirali smo slovensko politiko…, glejte, vsi ti stavki in te trditve imajo dve plati. Na nakatere so že odgovorili moji poslanski kolegi, pa vendarle na kratko še tole. Kar se tiče stabilizacije, tisti, ki smo malo starejši, se spomnimo te besede iz rajnke Jugoslavije, v zadnjih desetih letih življenja Jugoslavije praktično ni bilo nobenega sestanka, kjer ne bi izdali kakega sporočila, kjer je bila že v naslovu beseda stabilizacija. Po tem so ustanavljali v času največje krize neko Kraigherjevo komisijo za program dolgoročne stabilizacije, skratka, vse je bilo naenkrat stabilizacija.

Takrat, ko neka oblast nima česa konkretnega pokazati, kaj je naredila, govori o stabilizaciji. Se pravi, za njih je uspeh to, da so. Da so po dveh letih še vedno na oblasti in temu pravijo stabilizacija.

Kaj imajo od tega državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci, sami najbolje veste. Kar se tiče brezposelnosti, brezposelnost je dejansko deloma padla, ampak bistveno bolj, kot se je povečala zaposlenost. Zakaj? Zato, ker na deset tisoče naših rojakov, predvsem iz severovzhodne Slovenije, dela v Avstriji. Če ima tukaj kdo kake velike zasluge, je to avstrijsko gospodarstvo, ki zaposluje na deset tisoče naših rojakov, ki pa jih seveda naša oblast skuša še dodatno obdavčiti. Kar se tiče gospodarske rasti, glejte, ta gospodarska rast, ki jo danes imamo in je pozitivna, v denarju pomeni manj kot milijardo evrov. To približno pa damo na leto samo za obresti, ki jih moramo odplačevati za 32 milijard javnega dolga. Leta 2008, ko je poln mandat zaključevala naša vlada, je bil slovenski javni dolg manj kot 8 milijard evrov. Danes znaša 32 milijard evrov. 24 milijard evrov javnega dolga v Sloveniji je rezultat politike nesposobnih novih obrazov. To je to. Lahko bi jih našteval, ampak saj jih že poznate, ker pač niso novi.

Eden najhujših problemov, ki jih ta trenutek imamo v Sloveniji in ki nas mori že dolgo časa, je dejstvo, da tisti, ki so formalno na vladi ali pa v vladni koaliciji, v veliki meri sploh ne odločajo o tem, kaj se dogaja v Sloveniji. Ti novi obrazi in vse to, kar potiskajo na površino, je več ali manj premaz na površini, odločajo drugi. Še posebej v tem mandatu. Ali zna kdo med vami našteti imena in priimke vseh ministrov slovenske vlade? Tudi jaz jih ne znam. Nekaterih pravzaprav sploh ne vidimo, so neobstoječi. Tudi v parlamentu jih vidimo ob zelo redkih priložnostih in tudi tiste, ki jih vidimo, si jih v glavnem ne zapomnimo, ker ne povejo nič takšnega, da bi si jih veljalo zapomniti. Nekaj je takšnih, ki vedo, za kaj gre, ampak ti v glavnem izvajajo politiko tistih, ki so jih tja postavili in to niso slovenske volivke in volivci, od katerih je na zadnjih volitvah polovica ostala doma. To so omrežja, ki dušijo Slovenijo.

Mogoče ste spregledali, samo v zadnjih dneh ste lahko dobili zelo ilustrativen dokaz moči teh omrežij. Nekaj tednov, nekaj mesecev nazaj je nemško sodstvo na dosmrtno ječo obsodilo dva udbaša iz sosednje Hrvaške, dva pripadnika jugoslovanske UDBE in nekaj teh postopkov je v tujini odprtih tudi zoper slovenske pripadnike UDBE, funkcionarjev. Ta dva, ki sta bila obsojena, predvsem eden, ki je bil obsojen v Münchnu, je bil obsojen zaradi poveljniške odgovornosti pri umorih, skratka bil je tisti, ki je dajal ukaze, ni bil tisti, ki je streljal, bil je tisti, ki je dal ukaze. Poglejte, ta sodba je povzročila takšno paniko v slovenskem omrežju, da je pred nekaj dnevi minister Klemenčič predlagal, da se v Sloveniji ukine kazen dosmrtnega zapora. Brez kakršnekoli druge podlage. Zaradi sodbe Perkoviču in Mustaću v Münchnu je slovenski minister za pravodosje takoj predlagal, za vsak slučaj, da v Sloveniji pa te kazni ni. Noben novinar seveda tega ni zapisal, besede glede te povezave so prepovedane.

Ko je nek nekdanji pripadnik UDBE oz. Službe državne varnosti v Izoli ubil ne samo zdravnika, ampak tudi policista in drugega ranil, in ko je to dejstvo na spletu prišlo na dan, tudi to, da je posedoval ilegalno orožje, ki ga UDBA nikoli ni izročila ob spremembah, ste ta podatek zasledili v kateremkoli slovenskem mediju? Nikjer. Nihče se tega ne upa. To omrežje je tako, ne bom rekel močno, ampak je tako prisotno tam, kjer se odloča in tam, kjer se obvešča, da enostavno to ni možno. Ni nobene druge države v Evropi, kjer bi bila ta obvladovanost tako velika, da se niti tega podatka ne bi objavilo. Pa je šlo za umor, za drastičen primer, za nekaj, kar je šokiralo celo Slovenijo. Oddaje so bile o tem, omizja, Odmevi, ne vem, kaj so še vse delali, ampak glejte, beseda UDBA ni bila izrečena. Torej to omrežje je eno od ključnih problemov te države. Večina ljudi se tega ne zaveda, ker to ni prisotno, mi se pa pač moramo, ker se ukvarjamo s ključnimi problemi. In posledica tega je vse, na koncu tudi številke na položnicah, ki jih plačujete.

Če se država ne razvija normalno, potem se ne izkoriščajo potenciali in zdaj imamo po 25 letih samostojne slovenske države situacijo, ko se na tisoče izšolanih mladih izseljuje v tujino s trebuhom za kruhom, na deset tisoče naših rojakov dela v Avstriji, namesto doma, in ko hkrati naša oblast v proračunu namenja sto in več milijonov evrov za migrante.

Predstavljajte si to politiko. Stvari se kreira tako, da se perspektivni mladi iz države izseljujejo. Verjetno tisti, ki pač upravljajo sistem in podsistem pri nas, mislijo, da niso to neki zanesljivi volivci, hkrati se pa skuša uvažati vse drugo. Ljudi, ki bodo dobili državljanstvo in tukaj nimajo korenin in bodo vedno sledili in glasovali za tiste, ki so jim to dali. To seveda ni samo naš problem, to je politika ne vseh, ampak večine socialističnih vlad v Evropi. To je ena od ključnih razlik, tudi na evropski ravni, med socialističnimi strankami in našo skupino, kjer pa se je v zadnjih letih žal tudi v okviru evropske družine, v kateri sodelujemo, prikradlo mnogo tega, kar nikoli ni bilo v naših programih.

In Slovenija je kot majhna država temu še bistveno bolj izpostavljena. Mi vsi gledamo Nemčijo, ampak glejte, te številke, o katerih govorimo, o dejstvu, da smo mi čez našo mejo nezakonito, vsak ilegalen prehod meje je kaznivo dejanje na ta način ali pa vsaj prekršek, spustili 500.000 nezakonitih migrantov, med katerimi je bilo manjšina beguncev, ki so dejansko bežali pred smrtjo in kjer je neka solidarnost potrebna, je šlo za migracijo, ki je to izkoristila, je šlo za, kot je zdaj uradno potrjeno, infiltrirane teroriste, ki so potem sejali smrt po Evropi. Glejte, to se ne dogaja slučajno, zadaj je nek koncept, neka politika, ki to pač dovoljuje. Na srečo smo imeli v Evropi tudi države, ki so zares vzele tako Schengenska pravila kot druge sporazume in so branile zunanjo mejo, recimo Madžarska. Slovenija in Grčija pa tega nista storili.

In prišle so k nam številke, ki seveda se drastično slišijo in jih vsi nekako usmerjajo v Nemčijo, ampak Nemčija ima sto milijonov prebivalcev, ima izjemno močno industrijo, ima proračunski presežek, ki je dvakrat večji kot je naš celoten proračun in kljub tem, da je to za njih velik politični problem, so vseeno te številke, ki so potencialna grožnja za nas, bistveno večja grožnja za majhne države, za manjše narode, za tiste, ki smo bolj na prepihu in tega se premalo zavedamo. Prav smešno je bilo brati včeraj ali predvčerajšnjim neko novico, kako je slovenska policija ujela nekega tihotapca, ki je pet ljudi ilegalno tihotapil čez mejo. Slovenska vlada jih je spravila ilegalno čez mejo 500.000, lovijo pa tistega, ki jih je spravil 5. In ta bo kaznovan, tukaj pa ne bo nihče kaznovan. Tako da, vse te napake bodo v prihodnjih mesecih in, se bojim, tudi letih velik izziv tako za nas, kot za našo okolico, za celotno Evropo in tukaj bo prišlo do sprememb.

Te napake, drastično ogrožanje evropskega projekta z nevarovanjem zunanjih meja. Vsaka država ali pa naddržavna skupnost dejansko postane resno ali pa, če želite, smrtno ogrožena takrat, ko ni več sposobna zavarovati svojih meja. Države so zato propadale, imperiji so zato propadali, vse to poznamo iz zgodovine in kljub temu se pač ta napaka ponavlja. In žal mi živimo v državi, ki je ena od dveh, ki je konkretno dopustila, da Schengenska meja, ta skupni prostor evropskega svobodnega pretoka ljudi, pravzaprav ni obstajala. Ker če ta meja pušča na eni točki, potem je ogrožen cel prostor. Nas so pitali z iluzijo, češ saj to gre vse naprej, noben ne bo prišel v Slovenijo. Glejte, ko je nek prostor skupen, ko ti spustiš v gozd lubadarja, ni nobene meje več, ni obrambe. Posledice so pa drastične.

Prvo smo že doživeli pred kratkim. Iz Evropske unije odhaja Velika Britanija. To ni kar tako. To je 20 odstotkov evropske ekonomije, najmočnejša vojaška sila znotraj EU, država, ki je dajala ton pozitivnemu razvoju notranjega trga, tudi mnogim drugim stvarem. Odšli so zaradi napak pri migrantski politiki. Začel se je nek proces, ko se moramo kot država, za katero je Evropska unija dobra stvar, dobro okolje za Slovenijo, kot za majhno državo, je EU, kot je bila do teh razpok pred Brexitom, najboljše okolje, ki smo ga imeli kadarkoli v naši zgodovini, pa če sežemo stoletja nazaj. In zdaj smo pred tem, da to branimo. Glede na to, da je naša specifična teža takšna, kakršna je, da o ugledu ne govorim, bo to v prihodnjih mesecih in letih velik izziv.

No in v teh okoliščinah imamo pač vlado, ki ni suverena. Vlado vodi stranka, ki je nastala tik pred zadnjimi volitvami. Dobili so volitve zato, ker se je takrat skušalo na vsak način, z vsemi sredstvi uničiti Slovensko demokratsko stranko. To ni bil pošten volilni boj. V sosednji Avstriji je ustavno sodišče razveljavilo drugi krog predsedniških volitev zaradi bistveno manjših napak, kot so se dogajale pri nas, če sploh temu lahko rečemo tako milo – napaka. In seveda tako kot zmagaš, tako vladaš. In po dveh letih je to pravzaprav popolnoma očitno. Kljub temu, da so bile te zadnje volitve nelegitimne, nepoštene, bi jih morali razveljaviti, sploh jih ne bi smelo biti v normalnih okoliščinah.

Slovenska demokratska stranka skuša tudi v tem prostoru, ki je nastal, delovati konstruktivno. Mi smo v teh dveh letih, čeprav opozicijska stranka, vložili v proceduro bistveno več potrebnih razvojnih ukrepov, kot jih je vložila vlada s celotnim svojim aparatom. Bistveno več. Res so vse, razen enega predloga, zavrnili, nekatere tudi večkrat, vendar mi od te pozitivne poti ne bomo odstopali. Od januarja tega leta naprej naš Strokovni svet praktično vsak mesec predstavi rešitve za en resor, za eno od področij, od javne uprave, obrambe, infrastrukture, zdravstva, in s tem bomo nadaljevali. V kratkem bo predstavljen naš program za prihodnost kmetijstva in potem šolstva in tako dalje, vsak mesec bomo prišli s temi celovitimi rešitvami. In ko bodo naslednje volitve, bo Slovenska demokratska stranka pripravljena bolj, kot je bila kadarkoli.

Kdaj bodo naslednje volitve? Doslej, zadnja leta ali pa zadnje obdobje kaže, da se je Slovenija ravno zaradi teh omrežij, zaradi vladanja iz ozadja, zaradi nesuverene politike na tako imenovanem polu tranzicijske levice, poslovila od rednih mandatov. Danes mediji pišejo, da je vlada na polovici mandata, jaz močno dvomim, da je to polovica, jaz mislim, da je to že velika večina. Da se enostavno takšne koalicije, ki temeljijo na nepoštenem kapitalu, prej ali slej zrušijo vase in da se bo verjetno mrzlično ponovno skušalo s to prevaro iskanja in afirmacije novih obrazov slovenske volivke in volivce žejne prepeljati čez vodo. Če bo to uspelo še tretjič ali četrtič, je odvisno nas, od zrelosti ljudi. Ključ do sprememb pa ne leži pri tistih, ki vsakič zaradi koristi, ideologije ali tako globoke zaslepljenosti, da ne vidijo iz nje, volijo te stare sile v novih preoblekah. Teh ne boste prepričali, mogoče kakega posameznika in tudi kdo spregleda, velika večina pa ne in s tem se tudi ne splača truditi.

Ključ do sprememb je v tisti polovici volilnega telesa, ki je abstinirala zadnje volitve. Vsak drugi, ki bi lahko volil leta 2014, ni volil. Mnogi volivci, ki so nas prej volili, na preteklih volitvah, pred dvema letoma niso volili. Zaradi tega, ker so bile okoliščine tistih volitev takšne, da jih nobena normalna demokracija ne bi mogla prebaviti. Pri nas pa se je tukaj z medijskim pompom, s propagando skušalo pokazati, češ pred zakonom smo vsi enaki, pred volitvami lahko zapremo kogarkoli, če se je sodišče zmotilo, se ga bo potem spustilo, tako približno so razlagali.

Kot da to ne bi imelo drastičnih posledic. Od teh 50 odstotkov volivcev, samo dobršen del, manjši del teh volivcev mora iti na naslednje volitve pa bo politična slika v Sloveniji popolnoma drugačna. In jaz mislim , da bo, vendar do tega ne bo prišlo samo od sbe. Mnogo je odvisno od nas. Jaz vam ne znam našteti 500.000 volivcev, ampak vi, ki sedite tukaj, jih poznate, vsak vsaj nekaj in veste, koga se splača nagovoriti in koga se ne splača.

Slovenska demokratska stranka je močna. Glejte, danes se nas je tukaj v tem šotoru zbralo toliko, pa samo iz ene regije, kot se jih običajno zbere na nacionalnih, državnih taborih ali pa zborovanjih večine ali pa vseh drugih strank. Smo zagotovo daleč najmočnejša stranka po potencialu članstva, po potencialu kadrov, znanja in vsebine. Nismo pa najmočnejša stranka po kapitalu in po medijski moči, to je na drugi strani in nimamo nikakršnega vpliva na omrežja, ki podtalno ureja marsikaj v tej državi. Ampak kot že rečeno, triki, s katerimi se je varalo volivce, so več ali manj potrošeni. To na drugi strani čutijo in zaradi tega se je v zadnjih letih investiralo toliko vsega, toliko zlorab državnih institucij, toliko zlorab pravne države, da se uniči Slovensko demokratsko stranko. Kajti mi smo tisti, ki predstavljamo edino realno alternativo temu, kar je narobe v Sloveniji.

Ampak mi smo še vedno tukaj, ni jim uspelo in zdaj je pred nami drugi polčas. Zdaj se začenja naš polčas. Pred nami je drugi polčas, v katerem bomo Slovenijo osvobodili teh omrežij in iz slovenske države bomo po 25 letih končno naredili dom in domovino za vse, prostor, kjer vlada pravičnost, kjer lahko vsak razvija in izkoristi svoje potenciale in iz katerega mladim ni treba odhajati v tujino s trebuhom za kruhom. Hvala, ker ste del tega projekta slovenske prihodnosti.