Janez Janša: "Korejski način reagiranja slovenske vlade na izjave ameriškega veleposlanika".

Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, pritiameriškem in protislovenskem okolju? Kot minister za obrambo v času vojne za Slovenijo sem ponosen, da smo si zmago priborili za ceno majhnih žrtev. To štejem za enega največjih uspehov Slovencev v času, ki je omogočil našo samostojnost in hkrati skoval tisto pristno vrednostno središče slovenskega naroda, ki je pravi vir naše moči za prihodnost in hkrati obrambe pred vsem, kar nas potiska nazaj v bivši totalitarni komunistični svet.Izjavo ameriškega ambasadorja Musomellija kljub temu razumem dobronamerno. Velikokrat, še posebej v zadnjih letih, sem podobno oceno slišal iz ust mnogih Slovencev, ki so aktivno sodelovali v procesih osamosvajanja in vojne za Slovenijo. Razlogi za takšne izjave so očitni in so utemeljeni v razočaranju nad tem, kar je nastalo iz naše države. In kako cenimo lastno domovino, državo, njene simbole in njene osrednje vrednote. V državi, za katero smo se morali na koncu boriti tudi z orožjem, so promocijo doživljali predvsem tisti, ki so ji nasprotovali. Praktično ne obstaja politik, novinar, urednik, pripadnik SDV ali uradnik, ki je v letih 1990 in 1991 odkrito nasprotoval osamosvojitvi in ki v državi, ki je nastala proti njegovi volji, ne bi napredoval.

Nasprotniki osamosvojitve so v samostojni Sloveniji postali ambasadorji, ministri, poslanci, predsedniki državnega zbora in celo republike. Ljudje, ki so maja 1990 omogočili razorožitev slovenske TO, so danes funkcionarji v Zvezi veteranov. Organizacije ZZB, ki so leta 1991 javno nastopile proti osamosvojitvi, danes sebi pripisujejo zasluge za samostojno Slovenijo. Nasprotniki slovenske osamosvojitve so omogočili nastanitev številnih agresorjev v Sloveniji, preskrbeli so jim bivališča, državljanstvo mnogim celo razkošne pokojnine. Od Aksentijevića, Kolška pa  do Mazića.

Ko smo Slovenci leta 1991 razglasili samostojno državo, nas ZDA niso podprle. Vendar so najvišji predstavniki te države po lastni izkušnji z Miloševićem in JLA, njen predsednik npr. meni osebno, kasneje priznali, da so se zmotili. Da smo imeli prav mi, oni pa narobe. Takšno priznaje je prišlo s strani najmočnejše države na svetu. Žal pa tega priznanja in opravičila nismo nikoli dočakali niti od enega Slovenca, ki je samostojni Sloveniji nasprotoval. Ne od Janeza Stanovnika, ki je v usodnih časih trdil, da bi bila odcepitev Slovenije samomor in ne od Milana Kučana, ki je v istem času zatrjeval, da odcepitev nikoli ni bila njegova intimna opredelitev in da o njej težko celo razmišlja. Niti od Romana Jakiča, ki je še tik pred agresijo JLA na Slovenijo leta 1991 glasoval in glasno ter žaljivo nasprotoval vsem ukrepom za oblikovanje slovenske obrambne moči, danes pa kot žalitev časti in dostojanstva Slovenske vojske na dveh nogah kot minister za obrambo z dragim avionom paradira naokoli. Preden je prevzel obrambni resor, bi se moral vsaj javno opravičiti.

Klicanje ambasadorja ZDA na zagovor na zunanje ministrstvo zaradi njegove izjave je neprimerno tako zaradi vsebinskih kot zaradi formalnih razlogov. Ambasador ni povedal ničesar škandaloznega, le na “slovenski način” je razglabljal o vzrokih, zaradi katerih predvsem sedanja oblast ne ceni osamosvojitve. Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, pritiameriškem in protislovenskem okolju? In da tam ni bilo nobene slovenske ali evropske zastave? Na zagovor pa so ambasadorja poklicali na MZZ, kjer še vedno vedri in oblači na desetine nekdanjih jugo diplomatov, ki so se z nekaj častnimi izjemami v Slovenijo vrnili šele potem, ko smo zmagali. Žrtve, ki so vseeno padle za slovensko svobodo in samostojnost so padle tudi zato, ker so hlapci jugokomunističnega režima iz Slovenije pomagali razorožiti TO, njihovi somišljeniki pa so v Beogradu in organih SFRJ vztrajali do konca.Dokumente o tem najdete tukaj.

Janez Janša