Janez Janša: Ko gre za vprašanje krivde in nedolžnosti, je bolj od uradne štampiljke pomembna posameznikova vest!
četrtek, 7. 5. 2015“Da bo krivična sodba tudi uradno padla, pa sem napovedal takoj, ko je bila izrečena. Takšne krivice in tako očitnega nasilja nad resnico in vladavino prava pač ni mogoče dolgoročno obdržati,” je v intervjuju za tednik Demokracija izpostavil predsednik SDS Janez Janša. Janez Janša se je rodil leta 1958. Širši slovenski in jugoslovanski javnosti je postal znan v času afere JBTZ in s tem povezane slovenske pomladi. Kot podpredsednik SDZ je bil v Demosovi vladi minister za obrambo. Pod njegovim vodstvom je slovenska teritorialna obramba oziroma na novo nastajajoča slovenska vojska skupaj s policijo poleti 1991 uspešno obranila komaj nastalo slovensko državo pred agresijo JLA. Ministrstvo za obrambo je uspešno vodil do marca 1994, ko se je zgodila afera Depala vas. Maja 1993 ga je tretji kongres SDSS izvolil za predsednika stranke. Leta 2000 je znova postal minister za obrambo v Bajukovi vladi. Leta 2004 je s SDS zmagal na parlamentarnih volitvah in decembra istega leta postal prvič predsednik vlade. Za Slovenijo so se začela »zlata leta«. Republika Slovenija je kot prva nova država članica Evropske unije izpolnila zahtevne pogoje in januarja 2007 prevzela evro, leto kasneje pa stopila v območje prostega pretoka ljudi z odpravo administrativnih meja. V prvi polovici leta 2008 je Slovenija uspešno vodila EU, Janša pa je predsedoval Svetu EU. Slovenija je bila takrat na vrhuncu svojega razvoja in mednarodnega ugleda. Na državnozborskih volitvah leta 2008 je SDS povečala odstotek podpore in število volilnih glasov, vendar pa zaradi podtaknjene afere Patria za las izgubila relativno večino. Na predčasnih volitvah jeseni 2011 je Janševa SDS zasedla drugo mesto, a kljub temu sestavila koalicijsko vlado. V dobrem letu vodenja je njegova druga vlada skozi zakonodajni postopek spravila pet ključnih reformnih ukrepov za izhod iz krize. Začeli so se kazati prvi znaki okrevanja Slovenije, a zaradi rovarjenja postkomunističnih sil in t. i. virantovanja je vlada, ki jo je vodil Janša, marca 2013 predčasno končala reformno naravnan mandat. Lani pa je režim s škandalozno zlorabo sodstva pravnomočno tik pred evropskimi volitvami Janšo obsodil in ga nato tri tedne pred predčasnimi volitvami v DZ poslal v zapor. Gospod Janša, se nekaj dni po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije že zavedate, da ste končno spet uradno svoboden in nedolžen človek?To sem vedel vseskozi. Ko gre za vprašanje krivde in nedolžnosti, je bolj od uradne štampiljke pomembna posameznikova vest. Da bo krivična sodba tudi uradno padla, pa sem napovedal takoj, ko je bila izrečena. Takšne krivice in tako očitnega nasilja nad resnico in vladavino prava pač ni mogoče dolgoročno obdržati. V Sloveniji mogoče še, v Evropi pa ne več.Ste tako odločitev ustavnega sodišča pričakovali? Zadnje tedne je namreč obstajala bojazen, da se bodo uresničile napovedi t. i. žvižgača s tožilstva, da bo ustavno sodišče zaradi neizločitve Masleše razveljavilo samo sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Patria …Bral sem žvižgača. Pisal je o tem, katere variante preučujejo v Murglah ter kaj je posvetovalna skupina predlagala Masleši in Fišerju. Prva predlagana varianta je bila vrnitev postopka na prvo stopnjo, priporočena pa samo razveljavitev sodbe vrhovnega sodišča. Obstajala je celo bojazen, da ustavno sodišče zaradi morebitnega razmerja 4:4 ne bo moglo sprejeti odločitve, saj se je ustavni sodnik Jan Zobec zaradi videza nepristranskosti izločil oziroma bil izločen …Drži, o tej možnosti je govoril sam predsednik ustavnega sodišča.No, odločitev so nato sprejeli soglasno, pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil Miroslav Mozetič, in Mitja Deisinger. Mnogi menijo, da to še dodatno kaže, kakšno skrpucalo je bila sodba Patria!To vsekakor. Predvsem pa je ustavno sodišče s soglasno odločitvijo modro preprečilo diskreditacijo odločitve in sebe samih, češ da so presojali politično. Zavrnili pa so s tem tudi nekatere špekulacije, ki so se o posamičnih sodnicah in sodnikih širile po vrhovnem državnem tzožilstvu in o katerih je pisal žvižgač.Ustavno sodišče Republike Slovenije pod vodstvom Miroslava Mozetiča je torej soglasno razveljavilo sramotno sodbo Patria zoper vas, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča. Zadevo je vrnilo v vnovično odločanje na prvostopenjsko sodišče. Se pravi, da je ustavno sodišče razveljavilo vse tri sodbe rednih sodišč in prisolilo zaušnico slovenskemu rednemu sodstvu?Drži. Sodbe niso padle zaradi procesnih, kot ponavlja Forum 571, ampak zaradi materialnih kršitev. Zaradi očitne zlorabe institucij rednega sodstva.Ustavno sodišče je ob tem ugotovilo, da vam je bila kršena tudi pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju na vrhovnem sodišču sodeloval njegov predsednik Branko Masleša, ki vas je v javnem govoru na sodniških dnevih v Podčetrtku kritiziral. Tu je bilo jasno, da bi se moral Masleša izločiti …Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev načela zakonitosti in se v druge zatrjevane kršitve, ki jih je v sodbah veliko, ni spuščalo; z izjemo omenjene pravice do nepristranskega sojenja, ki ni samo naša ustavna pravica, ampak je vsebovana tudi v evropski listini o človekovih pravicah. V pritožbi smo navedli vrsto primerov, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice razveljavilo zaradi bistveno blažjih kršitev te pravice, kot jo je zagrešil Masleša. Ustavno sodišče se je zavedalo, da bi sodba na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) zgrmela že zaradi te kršitve.Bi opozorili še na kakšen vsebinski poudarek iz odločitve ustavnega sodišča? Vsekakor na ločeni mnenji sodnika Deisingerja in predsednika Mozetiča, ki razgaljata tudi izvirni greh procesa, torej sam obtožni predlog Hrastarjeve in Ferlinca. Vanj ustavno sodišče ne more posegati, se je pa do njega opredelilo. Predsednik Mozetič je v nekaj stavkih opisal njegovo vsebino. Na sredi je votel, okrog ga pa nič ni. In dodal, da gre v takšnih primerih za eklatantno zlorabo tožilske institucije.Kako pa odgovarjate na odzive, ki jih je bilo mogoče slišati od nekaterih – tudi predstavnikov rednega sodstva, ki so dobili rdeči karton – da bo ta odločitev ustavnega sodišča »otežila pregon korupcije«? Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk, ki je znana slovenski javnosti po skakanju s pionirsko kapico, rdečo rutico in jugoslovankso zastavo, je v petek zatrdila, da je tudi ustavno sodišče v tem primeru nesporno ugotovilo obstoj znakov kaznivih dejanj, vendar pa je v odločbah izpostavilo, da jih redna sodišča niso dovolj natančno opredelila. S tega vidika pa se po besedah Pavlič Pivkove poraja skrb, s kakšnimi sredstvi bo država v prihodnje lahko razkrivala in učinkovito preganjala korupcijska kazniva dejanja …Po tem njenem nastopu me je klicalo nekaj pravnih strokovnjakov in vsi so bili ogorčeni nad njenim jecljajočim klamfanjem. Prvič, sodišče ni organ pregona. Ne preganja korupcije, ampak mora neodvisno in nepristransko presojati med argumenti tožilstva in obrambe ter soditi po ustavi in zakonu. In drugič, ustavno sodišče ni ugotovilo nobenega obstoja kaznivega dejanja. Laž, vredna tistih, ki so Pivkovi poveznili na glavo značko slovenskega genocida.Kar pa se pregona korupcije tiče, bo moralo tožilstvo nekoč začeti na samem vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada. Nekdanjem in sedanjem. Nekdanji vodja NPU, ki je podpisal kazensko ovadbo v procesu Patria, je bil nagrajen z dobro službo v tujini. Podobno kot pred njim že Rop in Cvikl, ki sta prav tako prednjačila z obtožbami leta 2008. Sedanji vodja NPU pa je, takoj ko je podpisal kazensko ovadbo v zadevi Trenta, iz v. d. postal direktor NPU. V ovadbi je ponovil laž iz poročila KPK, da je bila moja posest v Trenti leta 2005 vredna 11.000 evrov. Zelo očiten vrstni red dogodkov. Mimogrede, že pred meseci sva z odvetnikom na tiskovni konferenci predstavila uradno poročilo sodnega cenilca, narejeno na zahtevo sodišča v sodni preiskavi, ki je stekla na podlagi te ovadbe. Iz sodne ocene izhaja, da sta se KPK in NPU uštela oziroma zlagala. In to ne za enkrat ali dvakrat, ampak za desetkrat. Praktično noben nacionalni medij – vsi pa so o domnevni zlorabi in neupravičenem premoženju na veliko lajnali tik pred volitvami 2011 – o tem podatku z naše novinarske konference ni pripravil omembe vrednega poročila. Ljudje, ki so lagali in lažno obtoževali, pa so še vedno na funkcijah, Klemenčič je celo minister za pravosodje.Pavlič Pivkova prav tako ne vidi razloga za morebiten odstop razvpite režimske sodnice Barbare Klajnšek, češ da sta dve redni sodišči potrdili njeno odločbo. Odločitev ustavnega sodišča po njenih besedah ne more biti razlog za dvom o delu sodnice. »To je stvar uporabe prava,« je dejala v petek.Ponavlja floskule svojega mentorja Ljuba Bavcona, Kučanovega odlikovanca, kreatorja jugoslovanske represivne komunistične zakonodaje. Po učbenikih je pisal, da je kazensko pravo sredstvo za obračun z razrednim sovražnikom. Natančno za to je šlo v procesu Patria. Krkovič je na shodu v petek navedel tudi besede višjega sodnika Milana Štuklja, ki je potrdil prvostopenjsko sodbo, češ da je šlo za ukaz z vrha.No, pričakovano tudi na vrhovnem sodišču razlogov za Maslešev odstop ne vidijo. Kot je dejal njihov tiskovni predstavnik Gregor Strojin, v zvezi s kršitvijo načela videza nepristranskosti vrhovno sodišče pogreša opredelitev ustavnega sodišča do argumentov občne seje, ki se je pri tem oprla tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.Občna seja Vrhovnega sodišča RS, kjer so vsi vrhovni sodniki razen štirih kršili ustavo, je presodila v eklatantnem nasprotju s prakso ESČP. O tem se lahko prepriča vsak, ki prebere njihovo odločitev in našo pritožbo, v kateri so konkretni primeri iz te prakse.V petek zvečer je za Odmeve vendarle spregovoril Masleša. Ko ga je voditelj oddaje Igor E. Bergant vprašal, ali v danih razmerah ni edino smiseln, higieničen, časten in simboličen odstop predsednika vrhovnega sodišča, ki bi s tem sodstvo razbremenil pritiska, je Branko Masleša dejal: »Ne.« Po njegovo bi s svojim odstopom »domače sodstvo klonilo, sodniki pa bi dobili napačen signal …«Seveda. Masleša in drugi iz Bavconove šole razrednega kazenskega prava so šokirani, ker je ustavno sodišče zapisalo, da je treba soditi po ustavi in zakonu. Zanje je to dejasnko nov standard in nova praksa. Doslej so si s sodbami po Bavconovem principu prislužili napredovanja, odlikovanja, javno hvalo v režimskih glasilih, časti in koristi. In ne razumejo, zakaj bi morali sedaj nenadoma ravnati po pravu.Zadeva Patria je bila v petek v reševanje dodeljena sodnici Tanji Lombar Jenko. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je ob tem dejala, da bo sodnica sprejela tudi odločitev glede zastaralnega roka. Glede na to, da je omenjala obsežnost spisa, pa se zdi, da bodo zadeve spet poskušali vleči …To, da se v Sloveniji vnaprej ne ve niti tega, kdaj celo trivialna kazniva dejanja, ki jih obravnava najnižje, torej okrajno sodišče, zastarajo, pove vse o pravni varnosti državljanov. Kje na svetu je to še prepuščeno odločitvi nižje sodnice? Mogoče v Severni Koreji. Za kreatorje aktualnega stanja je očitno pomembno samo to, da se ne preganjajo zločini proti človeštvu in organizatorji slovenskega povojnega genocida. Zanje Bavcon vztrajno trdi, da so že zdavnaj zastarala. Ob tem se mu krvave roke sicer tresejo, a vseeno vztraja. Sicer pa dodelitev zadeve prav tej sodnici najbrž ni naključje. Pred kratkim je Lombar Jenkova oprostila nekdanjo desno roko Kresalove Damjana Laha, ki je operativno vodil najem stavbe NPU. Prijatelj para Kresal-Senica je na lizing kupil stavbo in jo dal v najem MNZ, kjer je bila Kresalova ministrica. Pogačarju je vsak mesec v žep kapnila mastna razlika med obrokom, ki ga je plačeval za nakup stavbe, in najemnino, ki jo je plačeval MNZ in je krepko presegala obrok kredita. Kresalova in Goran Klemenčič, ki je bil revizor tega koruptivnega projekta, nista bila niti obtožena, čeprav so bili pri korupcijskem dejanju znani kraj, čas, komunikacijski način in pridobljena korist. Vse črno na belem. V sodnem postopku se je znašel samo Lah, a ga je sodnica, ki bo sedaj sodila Patrio, oprostila, čeprav je bil pri najemu NPU sklenjen cel dokazni in ne samo indični krog korupcije. Z zanimanjem bomo opazovali, kakšna merila bo uporabila pri pravnem preizkusu obtožnega predloga Patria.Zadnji šef partije Milan Kučan se je v intervjuju za Mladino predstavil kot navaden upokojenec, ki se zanima za politiko. Kot nedolžna ovčka torej. Ob tem je dejal, če ga citiram: »Sam nimam z vodjem največje opozicijske stranke nobenega konflikta. Sva pa različnih pogledov, kaj je politika in kaj je v politiki dovoljeno. Moje stališče je, da v politiki za dosego cilja niso dovoljena vsa sredstva.« Vaš komentar?Kot običajno je resnica ravno obratna od tega, kar prodaja Milan Kučan. Ne nazadnje se lahko o tem vsak sam prepriča, če prebere knjigo Padle maske izpod peresa njegovega najtesnejšega sodelavca Zdenka Roterja. V njej je gradiva vsaj za deset kazenskih ovadb zoper lažnivega kljukca iz Murgel. Podatki iz prve roke tako rekoč. Ni pa videti, da bi to Fišerjeve »neodvisne« tožilce kaj prida zanimalo. Trdorokci, ki se navzven sprenevedajo tako kot Kučan, imajo velikokrat težavo v tem, da njihovi sodelavci verjamejo, da so vsemogočni, in se začnejo s svojimi dosežki javno hvaliti. Češ, kaj pa nam kdo more. Temu sindromu je leta 2008 zapadel Aleksander Lucu, ki se je v Nedeljskem dnevniku pohvalil, da Milan Kučan pripravlja veliki pok, ki prihaja iz Finske. Že omenjeni Zdenko Roter pa je v knjigi natančno popisal, na kateri turistični kmetiji so izbrali novega predsednika države ali župana Ljubljane in kdaj so poslali na Hrvaško delegacijo, da v njihovem udbovskem podzemlju pridobi kakšne obremenilne dokumente zoper člana lastne, slovenske vlade.
Kdaj in kakšen bo torej razplet te sodne farse?Na začetek pretresa in resne prenove slovenskega pravosodnega sistema ne bo treba čakati do odločitve ESČP, kot se je na trenutke že zdelo. Lahko se začne takoj, ne bo pa to enostaven proces. Vsekakor pa se bo začel z odstopi ali zamenjavo zdajšnjih vodilnih ljudi v pravosodju. Ta zamenjava je sedaj tudi v interesu stricev iz ozadja, saj sta Masleša in Fišer tako diskreditirana, da jim ne koristita več. Bolj bosta vztrajala, več škode bo. Zato pozivi k odstopu prihajajo tudi iz njihovih vrst. Teden dni pred odločitvijo ustavnega sodišča so nekateri režimski mediji poročali, naj bi vam tožilstvo očitalo za pol milijona evrov premoženja neznanega izvora …Če bi se ta številka res pojavila, bi to pomenilo, da je po njihovem mnenju vse premoženje moje družine neznanega izvora, kar je velika neumnost. Sicer pa ne vem, kaj mi očita tožilstvo, še manj pa bi lahko to vedeli mediji. Po zakonu je namreč finančna preiskava tajna. Ko je spletni portal Politikis pred več kot letom dni objavil nekaj podatkov iz navedb žvižgača s tožilstva o domnevni preiskavi, sta tožilstvo in policija pri lastniku portala opravila hišno preiskavo. Domnevam, da bi se podobna preiskava zgodila tudi na uredništvu POP TV, če bi bil podatek, ki ga omenjate, točen. Razen če policija in tožilstvo tudi v tem primeru ne uporabljata dvojnih meril in če je tožilec Pintar tokrat sam kršil zakon.Ali lahko za naše bralce na kratko ponovite oziroma poveste, kakšno je torej vaše premoženje, ki sicer po meni znanih podatkih v ničemer ne izstopa? Imamo hišo v Šentilju pri Velenju, stanovanje v Ljubljani in staro počitniško hišico v Bovcu. Po uradnih podatkih Gursa z 31. 1. 2014 je hiša vredna 81.786 evrov, stanovanje 193.169 evrov in vikend 70.459 evrov. Poleg tega imamo še dve garažni mesti ter nekaj pripadajočih in podedovanih kmetijskih parcel manjše vrednosti. Tako hiša v Šentilju kot stanovanje v Ljubljani sta obremenjena z dolgoročnima hipotekarnima kreditoma v skupni višini skoraj 300.000 evrov in oba kredita bova morala z ženo v pretežni meri šele odplačati. Ob nakupu je bil vikend v Bovcu cenejši od ocene Gursa, hiša in stanovanje pa dražja. Če bi se npr. hipotetično finančna preiskava končala s pravnomočno sodbo z omenjeno vsoto in po zgledu montiranega procesa Patria, bi to pomenilo, da bi nam režim tako kot leta 1945 zaplenil vse, kar imamo, ostala bi nam samo oba kredita. Si predstavljate ta absurd? Sicer pa je tu zakon vsaj glede rokov jasen. Tožilstvo bi moralo najkasneje do 14. aprila letos bodisi vložiti tožbo, bodisi zahtevati od sodišča zamrznitev razpolaganja s premoženjem, če bi verjelo, da so sumi upravičeni. Tožba ni bila vložena in v zemljiški knjigi ni nobene plombe, kar pomeni, da gre samo za še enega od številnih poskusov medijskega linča, ki ga bodo sedaj po propadu Patrie verjetno na silo peljali naprej ne glede na roke v zakonu.Slišali smo, da so nekateri, ki so se znašli v podobnih dvomljivih postopkih, premoženje preprosto prodali in se tako izognili grožnji z zaplembo. Za povrh pa so za vsak primer razglasili še osebni stečaj. Ste v zadnjih letih prodali kaj premoženja?Seveda ne.No, dotakniva se še nekaj družbenopolitičnih vprašanj. V govoru pred sodiščem ste nasprotnikom ponudili roko sprave, rekoč, da »si lahko odpustimo«, se zazremo v prihodnost in poskušamo nadomestiti zamujeno. A to mora temeljiti na resnici …SDS je bila vedno pripravljena odpuščati in delati za prihodnost. Nikogar nismo izključevali. Ne nazadnje smo v vse koalicie, ki smo jih vodili, vedno vabili vse parlamentarne stranke. Sodelovali so tisti, ki so želeli. Nekateri, npr. SD in SMC, pa so takšno sodelovanje vnaprej zavračali in izključevali že pred volitvami. Poglejte si njihove izjave iz lanske kampanje. Po odločbi US sedaj čakamo, ali bo kdo sposoben kakega opravičila in samorefleksije. Kako ocenjujete delo Cerarjeve vlade?Kakršen orkester, takšna glasba. Če člani nimajo glasbene šole in če dirigent ne pozna partitur, ni mogoče pričakovati, da bodo igrali Beethovna. Ob tem pa mogoče nekateri res verjamejo, da je sedanja gospodarska rast, ki sicer še ne zadostuje niti za plačilo obresti za javni dolg, močno pa dviguje apetite Erjavcu, Štruklju in Semoliču, rezultat njihovega nedela in ne reform, ki smo jih izvedli leta 2012, in stabilizacije v EMU.Pred sodiščem ste opozorili, da je SDS v zakonodajni postopek v zadnjem času vložila skoraj več zakonskih predlogov kot vlada …Na praktično vseh rednih sejah DZ v tem sklicu je bilo več vsebinskih točk oziroma zakonskih predlogov opozicije, predvsem SDS, kot pa predlogov vlade in vladne koalicije. Z izjemo nekaj manjših popravkov zakonov so se ukvarjali pretežno z imenovanjem in menjavanjem ministrov, odvzemanjem mojega mandata, nasprotovanjem ustanovitve komisije za nadzor tajnih služb in s povečevanjem javne porabe. Pa spol so po skrajšenem postopku uradno ukinili. Ta vlada praktično sploh še ni začela delovati v polni sestavi. In najbrž nikoli ne bo. Tega skoraj ne opazimo, ker vlada pač ne vlada, ampak opravlja funkcijo, kot jo je v SRS opravljal Izvršni svet. Vladala pa je partija. Tako kot še danes. Zadnji CK je z manjšimi pomladitvami skupaj z zadnjim omrežjem SDV oziroma Udbe še vedno v sedlu.Kaj pa opozicija, ki je ideološko zelo raznolika in razdrobljena? ZL govori o revoluciji, ZaAB bi takoj skočila v vlado, če bi jo le hoteli, NSi, ki se zadnja let obnaša dvolično kot nekdaj SLS, pa je zavrnila vašo ponudbo za sodelovanje …ZL in ZaAB vsebinsko gledano nista opozicija, ampak rezerva koaliciji za betoniranje ideoloških tem. NSi pa si vztrajno in z veliko podporo režimskih medijev prizadeva dosegljive volivce, ki so na zadnjih volitvah ostali doma, zamenjati s tistimi, ki nikoli ne bodo volili za stranko s pridevnikom krščanska v imenu. Meni se zdi to nedoumljivo početje, a čudna so pota Foruma 21. Na svetu ni nobene omembe vredne večje socialnoliberalne stranke, ker vrednotna zmeda volivcev ne prepriča. Še manj vzorcev bi našli za kakšno krščanskoliberalno stranko.Je mogoče vzpostaviti novo resno alternativo obstoječi postkomunsitični oblasti?Ne samo da je mogoče, ta alternativa že obstaja. Dokler je SDS močna, neokomunizem na Slovenskem ne more povsem prevladati. Njihov cilj uničiti ali vsaj marginalizirati SDS v lanskem letu ni uspel, čeprav so vanj vložili vsa sredstva. Predstavljajte si, kakšna bi bila Slovenija in kako vseobsežno bi laž prekrila naš prostor, če ne bi bilo močne SDS. Ta je hkrati prepreka pred absolutno zmago dedičev krvave, genocidne revolucije in temelj, vogelni kamen za oblikovanje demokratične večine po prihodnjih volitvah. Kako to mislite?Preprosto. Poškodovanost slovenskega narodnega tkiva je tako velika, da je ni mogoče ozdraviti čez noč. Tako velika, da je danes npr. v Sloveniji mogoče brez velikega javnega zgražanja v parlamentu ukiniti spol. Po skrajšanem postopku, brez resne razprave. Predsednik države brez kančka slabe vesti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne podeljuje državna odlikovanja tistim, ki zanosno pojejo o zoranih poljih, prepojenih s krvjo, pojejo o poljih smrti in novi zarji; ki glasno opevajo bratomorno vojno in genocid nad slovenskim narodom. Predsednik vlade bo slavnostni govornik ob okrogli obletnici ustanovitve tako imenovane prve slovenske vlade, ki je pod vodstvom Borisa Kidriča in Ivana Mačka v osvobojeni Sloveniji takoj po ustoličenju postavila vrsto uničevalnih koncentracijskih taborišč in logistično oskrbela zverinsko pobijanje več kot 100.000 ljudi, Slovencev ter drugih vojnih ujetnikov in beguncev. V podporo Masleši in slovenskemu sodstvu je nekaj tednov zaporedoma demonstriral človek z rdečo zvezdo na majici in s črno zastavo skrajne somalijske islamske skupine v rokah. Policija in tožilstvo nista reagirala, povsod drugje po Evropi bi. Še veliko temeljnih absurdov bi lahko naštel. Nekaj mora biti hudo narobe, če lahko sredi Evrope v neki državi uradno proslavljajo genocid nad lastnim narodom, katerega žrtve še vedno ležiji nepokopane po jarkih ali v plastičnih zabojčkih, in se ob tem niti ne sprenevedajo prav veliko.Nekateri vseeno verjamejo, da je pravzaprav šlo za NOB.Veliko jih to verjame, tako kot jih je veliko to verjelo pred sedmimi desetletji. Vsa komunistična propaganda je bila in je še vedno usmerjena v to točko. Zato smo narod, ki bo letos pravzaprav obhajal 70-letnico življenja v laži. O tem pišem daljši sestavek, ki ga nameravam objaviti v naslednjih dneh. Z odgovorom na prejšnje vprašanje pa sem hotel povedati, da je stanje tako resno, da ni mogoče pričakovati sprememb čez noč. Niti ne nujno že na naslednjih volitvah. Prav lahko na naslednjih volitvah zmaga radikalna oblika postkomunizma, ki jo na površini pooseblja ZL, kjer bi poleg tega začeli še kar eno krvavo revolucijo. Potem bo slovenski volivec verjetno končno dojel, zakaj med nacizmom in komunizmom ni praktično nobene vrednotne razlike in zakaj je Hitler sebe javno imenoval za socialista, idol ZL Che Guevara pa je po Kubi ustanavljal koncentracijska taborišča za istospolne osebe. Mogoče je to nujno stopnja do streznitve ne glede na ceno. V SDS smo pripravljeni tudi na tak razplet in nas ne bi preveč presenetil. Vemo pa tudi, kaj bi mu sledilo. Sicer pa mi je nadavno nekdanji predsednik litovske vlade dejal, da so v Litvi nastopile spremembe šele tisti dan, ko so podrli vse Leninove spomenike. Pri nas spomenika krvnikoma Kidriču in Kardelju še vedno stojita sredi Ljubljane in oblasti oba zločinca uradno slavijo.Po odločitvi ustavnega sodišča ste vi osebno in stranka SDS v veliki meri razbremenjeni velike skale, ki vas je tiščala k tlom. Mnogi so zadnja leta vam in SDS očitali, da se ne ukvarjate z ničimer drugim kot s Patrio. Na katera področja se bo vaša stranka po novem usmerila? Za kaj si boste predvsem prizadevali?Očitki, da se je SDS ukvarjala samo s Patrio, so dvakratno zlobni. Prvič zato, ker so nam te očitke večinoma delili tisti, ki so Patrio skotili in jo medijsko pred vsakimi volitvami pregrevali do onemoglosti. Potem ko smo se branili in nismo šli kot ovce mirno v klavnico, pa so nam očitali, da se ukvarjamo samo s Patrio. Drugič pa je tak očitek, ki ga poslušamo tudi od tako imenovanih desnih vsegliharjev, krivičen zato, ker ni resničen. Čeprav so nas hoteli s Patrio udušiti, je SDS tudi za vsake volitve po letu 2008 pripravila celovit razvojni program in ga v kampanji predstavljala volivcem. Seveda pa je F 571 naredil vse, da bi se naši predlogi zasenčili z aferami. Čeprav so bile lanske volitve nelegitimne in imamo nelegitimno vlado, bi lahko kot opozicija ponavljali samo to, je SDS v tem mandatu več kot konstruktivna. Kot že rečeno, smo pripravili in vložili v zakonodajni postopek vrsto sistemskih in drugih zakonskih rešitev, več kot vladna koalicija z vsem vladnim aparatom skupaj. Podprli smo tudi sicer slab predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in vladi omogočili popravni izpit v drugi obravnavi.Sicer pa danes v Sloveniji razen SDS ni stranke, ki bi obstajala več kot eno leto in bi imela v DZ več kot 10 poslancev. Zmagali smo na zadnjih dvojih volitvah v EP, poleg tega pa še na vseh trojih zadnjih lokalnih volitvah v občinske in mestne svete. V državnem svetu je od 22 predstavnikov lokalnih interesov 12 članov SDS. Če pogledamo vse zdaj veljavne izide volitev v državi, je SDS daleč najmočnejša stranka. SMC npr. na lanskih lokalnih volitvah ni dobila niti enega župana. Njena lokalna mreža je skoraj povsod, kjer obstaja, skupek nekdanjih lokalnih veljakov LDS, Zaresa in Jankovićeve liste. V evropskem parlamentu nimajo nobenega poslanca. To so dejstva, ki jih režimski mediji nikoli ne omenijo. Kažejo pa, če parafraziram berilo iz apostolskih del, da ta čas v nikomer drugem, razen v SDS ni odrešenja, zakaj pod slovenskim nebom je gospodarjem prstana uspelo uničiti ali zaslepiti praktično vse druge demokratične poganjke. Bo pa na pogorišču v prihodnosti zelo verjetno pognalo nekaj novih, in če bodo iz njih nastale demokratične in suverene stranke, ki ne bodo pod vplivom stricev iz ozadja, smo z njimi pripravljeni z veseljem sodelovati pri graditvi dobre slovenske prihodnosti. Nekateri si želijo bolj sredinsko politiko SDS.Veliko teh predlogov je dobronamernih, vendar večinoma naivno izhajajo iz prepričnja, da je slovenski politični prostor že nekako normalen, evropsko primerljiv, brez monopolov iz preteklosti in omrežij v ozadju. Večina komentatorjev tišči glavo v pesek. Žal vemo in čutimo na lastni koži, da ni tako. SDS je po vseh evropskih kriterijih tudi sredinska oziroma desnosredinska stranka. Smo polnopravni člani vseh tovrstnih evropskih in svetovnih povezav. Smo člani svetovne sredinske (centristične) internacionale. SDS je daleč najbolj mednarodno povezana stranka v Sloveniji. Vsi naši partnerji v svetu nas prepoznavajo kot moderno desnosredinsko politično silo. Problem je torej drugje in to je seveda pomembno, saj so volitve tukaj in ne v svetu. V Sloveniji se kot sredinska, t. i. mainstream politika prodaja pristajanje na socialno demagogijo, koritniška politika v javnem sektorju ter pozitiven ali vsaj ambivalenten odnos do komunističnih zločinov in njihovih zagovornikov. Kot sredina in skupni imenovalec se vsiljuje tako imenovani NOB, največja laž in prevara v zgodovini naroda. Za režimske medije bi SDS npr. postala »bolj sredinska«, takoj ko bi začela hvaliti NOB in Milana Kučana.Vendar pa je za zmago na volitvah pomembno samo to, kako neko stranko oziroma tisto, kar naj bi bila sredina, vidijo volivci, mar ne?Prvič, samo sredinske stranke v svetu nimajo nobene velike veljave. Običajno so to majhne liberalne strančice. Velike stranke so praviloma stranke vrednot, ideološke torej. Sredina je tanka črta, na kateri ni mogoče stati. Biti vmes, biti brez idej in stališč ni nekaj, kar bi se lahko trajno obdržalo. Je lahko samo občasna pozicija. Tudi t. i. pragmatizem ni nikoli dolgega veka. Je pa mogoče z besedo sredina v Sloveniji po mili volji manipulirati, to dobro vemo. Drugič, cilj SDS ni samo zmaga na volitvah oziroma oblast za vsako ceno. Za nas je oblast možnost dela za skupno dobro ter omogočanje svobodnega, odgovornega razvoja in delovanja posameznika. Na volitvah želimo zmagati tako, da lahko potem uresničimo svoj program. Zmaga zaradi zmage same ne pomeni nič. Dvakrat smo vodili koalicijo in vemo, kako težko je premikati stvari v državi, kjer centri moči v ozadju uravnavajo večji del toka dogodkov in lahko vedno, ko so strateško ogroženi njihovi vitalni interesi, npr. s pregledno privatizacijo, potegnejo eno ali dve stranki iz koalicije in zrušijo vlado. Ne glede na ceno. Poglejte, kakšna je cena Patrie in virantovanja. Drastično povečan javni dolg, brezposelnost in desettisoči mladih, ki so odšli v tujino za kruhom. Mi želimo zmagati z resnico o glavnih problemih, ki pestijo Slovenijo. Vem, da boste rekli, da se zmaguje z lepimi obljubami in ne z resnico. A žal je v Sloveniji položaj mnogo resnejši in takšna zmaga ne bi prinesla nič. Dokler velik del volilnega telesa ne bo vsaj zaslutil, kaj je naš temeljni problem, in nato prepoznal program, ki ga na evropski, civiliziran način lahko reši, toliko časa pač se bo družbena kriza poglabljala. Nobena ekonomija je ne more razrešiti sama po sebi, ker je bistvo problema globlje. V samem odmiku od vrednotnega središča naroda.Kako torej pospešiti pozitivne spremembe oziroma doseči ta spregled večine volilnega telesa? Nekateri najbrž ne bodo nikoli spregledali?Seveda ne. Čeprav pri mnogih ne gre za slepoto, ampak za koristi. Laž vzdržujejo zaradi koristi in ne zato, ker ne bi vedeli, kaj drži in kaj ne. Vendar je to manjšina. Velik del teh, ki naivno verjamejo, da smo pri nas imeli nekak komunizem s človeškim obrazom in da ni nujno, da lahko porabimo samo toliko, kot ustvarimo, je dejansko zaveden. Režim obvladuje medijski prostor, šolstvo, delitev denarja v kulturni sferi, praznične rituale ipd. Laž je vsenavzoča. Fronto je torej treba postavljati na tej točki. Širiti resnico. Razgaljati laž. Kot pač piše stari modrec: »Ker ti že toliko časa o meni lažeš, bom sedaj jaz o tebi začel širiti resnico.« Velika večina ljudi v Sloveniji je žrtev propagande, vendar je v temelju vsak človek obrnjen k resnici. Koliko teh, ki danes naivno verjamejo v brezmadežen NOB in se na volitvah opredeljujejo po tem kriteriju, bi npr. še tako razmišljalo, če bi bil kak slovenski režiser sposoben posneti film, kot je poljski Katyn, in bi ga množice videle? Bi mladi še nosili rdečo zvezdo, če bi se lahko v rudniških rovih na kraju samam soočili z občutkom groze ob posledicah komunističnega barbarstva v Hudi jami? Ste mislili na to, ko ste omenjali potrebo po novi medijski hiši?Tudi na to. V krogu novinarjev, ki se zavedajo stopnje gnilobe v poklicu, ki ga opravljajo, je vzklila ideja o novi medijski hiši, ki bi jo ustanovili z zbiranjem delniškega kapitala. Vsak, ki ni zadovoljen s stanjem in želi prispevati k spremembi, bi lahko kupil delnico za npr. 100 evrov. Ideja se razdeluje in pripravlja za realizacijo jeseni. V SDS jo bomo vsekakor podprli, vendar njena uresničitev ni odvisna od nas, ampak od stopnje zavedanja med ljudmi o bistvenem vzroku krize. Če je ta zavest že dovolj razširjena, potem bodo pobudniki s projektom zagotovo uspeli in spremembe bodo hitrejše.Videli smo vas na posvetitvi novega mariborskega nadškofa in metropolita Alojzija Cvikla. Kakšni so bili vaši občutki? Se Cerkev na Slovenskem po letih krize vrača kot moralna sila v Sloveniji?Mislim, da se vrača odločno in samozavestno. Zadnja izjava Komisije Pravičnost in mir že tako kaže, prav tako njen jasni in pogumni angažma ob zbiranju podpisov za referendum proti ukinitvi spola. Slovesnost ob podelitvi škofovskih insignij novemu mariborskemu metropolitu pa je prevevala velika povezanost cerkvenega občestva in občutek skromne plemenitosti. Čutilo se je, da navzoči verjamejo v nov začetek in ta se je dejansko dogajal pred njihovimi očmi. Luč je v nedeljo v mestu ob Dravi resnično zasijala. Žal je mariborski župan, ki je slovesnost bojkotiral, tako kot predstavniki državnih oblasti razen Slovenske vojske niso mogli videti. Obžalovanja vredno, vendar nepomembno. Na posvetitev novega ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta lani niste mogli?Ne, niso me pustili, čeprav so mi v zapor poslali več vabil in sem napisal ustrezno vlogo. Po vladnih kuloarjih se je takrat govorilo, da je tako odločil sam minister za pravosodje ob asistenci Masleše in vrha vlade.
Še za konec. Kaj so tiste prioritete, ki jih mora Slovenija narediti, da bo končno zaživela kot normalna evropska država?Zagotoviti mladim dobro prihodnost. Pokopati mrtve, vrniti dostojanstvo živim in mrtvim ter opraviti spravo na temelju resnice, ki bo dostopna starim in mladim. Razgraditi ostanke totalitarnih monopolov in vzpostaviti vladavino prava ter odgovorno delovanje vseh državnih institucij. Dostojanstvo človeka vrniti v ospredje in vzpostaviti red stvari, v katerem bodo ustavne pravice zagotovljene vsem, tako da ne bo več
Kdaj in kakšen bo torej razplet te sodne farse?Na začetek pretresa in resne prenove slovenskega pravosodnega sistema ne bo treba čakati do odločitve ESČP, kot se je na trenutke že zdelo. Lahko se začne takoj, ne bo pa to enostaven proces. Vsekakor pa se bo začel z odstopi ali zamenjavo zdajšnjih vodilnih ljudi v pravosodju. Ta zamenjava je sedaj tudi v interesu stricev iz ozadja, saj sta Masleša in Fišer tako diskreditirana, da jim ne koristita več. Bolj bosta vztrajala, več škode bo. Zato pozivi k odstopu prihajajo tudi iz njihovih vrst. Teden dni pred odločitvijo ustavnega sodišča so nekateri režimski mediji poročali, naj bi vam tožilstvo očitalo za pol milijona evrov premoženja neznanega izvora …Če bi se ta številka res pojavila, bi to pomenilo, da je po njihovem mnenju vse premoženje moje družine neznanega izvora, kar je velika neumnost. Sicer pa ne vem, kaj mi očita tožilstvo, še manj pa bi lahko to vedeli mediji. Po zakonu je namreč finančna preiskava tajna. Ko je spletni portal Politikis pred več kot letom dni objavil nekaj podatkov iz navedb žvižgača s tožilstva o domnevni preiskavi, sta tožilstvo in policija pri lastniku portala opravila hišno preiskavo. Domnevam, da bi se podobna preiskava zgodila tudi na uredništvu POP TV, če bi bil podatek, ki ga omenjate, točen. Razen če policija in tožilstvo tudi v tem primeru ne uporabljata dvojnih meril in če je tožilec Pintar tokrat sam kršil zakon.Ali lahko za naše bralce na kratko ponovite oziroma poveste, kakšno je torej vaše premoženje, ki sicer po meni znanih podatkih v ničemer ne izstopa? Imamo hišo v Šentilju pri Velenju, stanovanje v Ljubljani in staro počitniško hišico v Bovcu. Po uradnih podatkih Gursa z 31. 1. 2014 je hiša vredna 81.786 evrov, stanovanje 193.169 evrov in vikend 70.459 evrov. Poleg tega imamo še dve garažni mesti ter nekaj pripadajočih in podedovanih kmetijskih parcel manjše vrednosti. Tako hiša v Šentilju kot stanovanje v Ljubljani sta obremenjena z dolgoročnima hipotekarnima kreditoma v skupni višini skoraj 300.000 evrov in oba kredita bova morala z ženo v pretežni meri šele odplačati. Ob nakupu je bil vikend v Bovcu cenejši od ocene Gursa, hiša in stanovanje pa dražja. Če bi se npr. hipotetično finančna preiskava končala s pravnomočno sodbo z omenjeno vsoto in po zgledu montiranega procesa Patria, bi to pomenilo, da bi nam režim tako kot leta 1945 zaplenil vse, kar imamo, ostala bi nam samo oba kredita. Si predstavljate ta absurd? Sicer pa je tu zakon vsaj glede rokov jasen. Tožilstvo bi moralo najkasneje do 14. aprila letos bodisi vložiti tožbo, bodisi zahtevati od sodišča zamrznitev razpolaganja s premoženjem, če bi verjelo, da so sumi upravičeni. Tožba ni bila vložena in v zemljiški knjigi ni nobene plombe, kar pomeni, da gre samo za še enega od številnih poskusov medijskega linča, ki ga bodo sedaj po propadu Patrie verjetno na silo peljali naprej ne glede na roke v zakonu.Slišali smo, da so nekateri, ki so se znašli v podobnih dvomljivih postopkih, premoženje preprosto prodali in se tako izognili grožnji z zaplembo. Za povrh pa so za vsak primer razglasili še osebni stečaj. Ste v zadnjih letih prodali kaj premoženja?Seveda ne.No, dotakniva se še nekaj družbenopolitičnih vprašanj. V govoru pred sodiščem ste nasprotnikom ponudili roko sprave, rekoč, da »si lahko odpustimo«, se zazremo v prihodnost in poskušamo nadomestiti zamujeno. A to mora temeljiti na resnici …SDS je bila vedno pripravljena odpuščati in delati za prihodnost. Nikogar nismo izključevali. Ne nazadnje smo v vse koalicie, ki smo jih vodili, vedno vabili vse parlamentarne stranke. Sodelovali so tisti, ki so želeli. Nekateri, npr. SD in SMC, pa so takšno sodelovanje vnaprej zavračali in izključevali že pred volitvami. Poglejte si njihove izjave iz lanske kampanje. Po odločbi US sedaj čakamo, ali bo kdo sposoben kakega opravičila in samorefleksije. Kako ocenjujete delo Cerarjeve vlade?Kakršen orkester, takšna glasba. Če člani nimajo glasbene šole in če dirigent ne pozna partitur, ni mogoče pričakovati, da bodo igrali Beethovna. Ob tem pa mogoče nekateri res verjamejo, da je sedanja gospodarska rast, ki sicer še ne zadostuje niti za plačilo obresti za javni dolg, močno pa dviguje apetite Erjavcu, Štruklju in Semoliču, rezultat njihovega nedela in ne reform, ki smo jih izvedli leta 2012, in stabilizacije v EMU.Pred sodiščem ste opozorili, da je SDS v zakonodajni postopek v zadnjem času vložila skoraj več zakonskih predlogov kot vlada …Na praktično vseh rednih sejah DZ v tem sklicu je bilo več vsebinskih točk oziroma zakonskih predlogov opozicije, predvsem SDS, kot pa predlogov vlade in vladne koalicije. Z izjemo nekaj manjših popravkov zakonov so se ukvarjali pretežno z imenovanjem in menjavanjem ministrov, odvzemanjem mojega mandata, nasprotovanjem ustanovitve komisije za nadzor tajnih služb in s povečevanjem javne porabe. Pa spol so po skrajšenem postopku uradno ukinili. Ta vlada praktično sploh še ni začela delovati v polni sestavi. In najbrž nikoli ne bo. Tega skoraj ne opazimo, ker vlada pač ne vlada, ampak opravlja funkcijo, kot jo je v SRS opravljal Izvršni svet. Vladala pa je partija. Tako kot še danes. Zadnji CK je z manjšimi pomladitvami skupaj z zadnjim omrežjem SDV oziroma Udbe še vedno v sedlu.Kaj pa opozicija, ki je ideološko zelo raznolika in razdrobljena? ZL govori o revoluciji, ZaAB bi takoj skočila v vlado, če bi jo le hoteli, NSi, ki se zadnja let obnaša dvolično kot nekdaj SLS, pa je zavrnila vašo ponudbo za sodelovanje …ZL in ZaAB vsebinsko gledano nista opozicija, ampak rezerva koaliciji za betoniranje ideoloških tem. NSi pa si vztrajno in z veliko podporo režimskih medijev prizadeva dosegljive volivce, ki so na zadnjih volitvah ostali doma, zamenjati s tistimi, ki nikoli ne bodo volili za stranko s pridevnikom krščanska v imenu. Meni se zdi to nedoumljivo početje, a čudna so pota Foruma 21. Na svetu ni nobene omembe vredne večje socialnoliberalne stranke, ker vrednotna zmeda volivcev ne prepriča. Še manj vzorcev bi našli za kakšno krščanskoliberalno stranko.Je mogoče vzpostaviti novo resno alternativo obstoječi postkomunsitični oblasti?Ne samo da je mogoče, ta alternativa že obstaja. Dokler je SDS močna, neokomunizem na Slovenskem ne more povsem prevladati. Njihov cilj uničiti ali vsaj marginalizirati SDS v lanskem letu ni uspel, čeprav so vanj vložili vsa sredstva. Predstavljajte si, kakšna bi bila Slovenija in kako vseobsežno bi laž prekrila naš prostor, če ne bi bilo močne SDS. Ta je hkrati prepreka pred absolutno zmago dedičev krvave, genocidne revolucije in temelj, vogelni kamen za oblikovanje demokratične večine po prihodnjih volitvah. Kako to mislite?Preprosto. Poškodovanost slovenskega narodnega tkiva je tako velika, da je ni mogoče ozdraviti čez noč. Tako velika, da je danes npr. v Sloveniji mogoče brez velikega javnega zgražanja v parlamentu ukiniti spol. Po skrajšanem postopku, brez resne razprave. Predsednik države brez kančka slabe vesti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne podeljuje državna odlikovanja tistim, ki zanosno pojejo o zoranih poljih, prepojenih s krvjo, pojejo o poljih smrti in novi zarji; ki glasno opevajo bratomorno vojno in genocid nad slovenskim narodom. Predsednik vlade bo slavnostni govornik ob okrogli obletnici ustanovitve tako imenovane prve slovenske vlade, ki je pod vodstvom Borisa Kidriča in Ivana Mačka v osvobojeni Sloveniji takoj po ustoličenju postavila vrsto uničevalnih koncentracijskih taborišč in logistično oskrbela zverinsko pobijanje več kot 100.000 ljudi, Slovencev ter drugih vojnih ujetnikov in beguncev. V podporo Masleši in slovenskemu sodstvu je nekaj tednov zaporedoma demonstriral človek z rdečo zvezdo na majici in s črno zastavo skrajne somalijske islamske skupine v rokah. Policija in tožilstvo nista reagirala, povsod drugje po Evropi bi. Še veliko temeljnih absurdov bi lahko naštel. Nekaj mora biti hudo narobe, če lahko sredi Evrope v neki državi uradno proslavljajo genocid nad lastnim narodom, katerega žrtve še vedno ležiji nepokopane po jarkih ali v plastičnih zabojčkih, in se ob tem niti ne sprenevedajo prav veliko.Nekateri vseeno verjamejo, da je pravzaprav šlo za NOB.Veliko jih to verjame, tako kot jih je veliko to verjelo pred sedmimi desetletji. Vsa komunistična propaganda je bila in je še vedno usmerjena v to točko. Zato smo narod, ki bo letos pravzaprav obhajal 70-letnico življenja v laži. O tem pišem daljši sestavek, ki ga nameravam objaviti v naslednjih dneh. Z odgovorom na prejšnje vprašanje pa sem hotel povedati, da je stanje tako resno, da ni mogoče pričakovati sprememb čez noč. Niti ne nujno že na naslednjih volitvah. Prav lahko na naslednjih volitvah zmaga radikalna oblika postkomunizma, ki jo na površini pooseblja ZL, kjer bi poleg tega začeli še kar eno krvavo revolucijo. Potem bo slovenski volivec verjetno končno dojel, zakaj med nacizmom in komunizmom ni praktično nobene vrednotne razlike in zakaj je Hitler sebe javno imenoval za socialista, idol ZL Che Guevara pa je po Kubi ustanavljal koncentracijska taborišča za istospolne osebe. Mogoče je to nujno stopnja do streznitve ne glede na ceno. V SDS smo pripravljeni tudi na tak razplet in nas ne bi preveč presenetil. Vemo pa tudi, kaj bi mu sledilo. Sicer pa mi je nadavno nekdanji predsednik litovske vlade dejal, da so v Litvi nastopile spremembe šele tisti dan, ko so podrli vse Leninove spomenike. Pri nas spomenika krvnikoma Kidriču in Kardelju še vedno stojita sredi Ljubljane in oblasti oba zločinca uradno slavijo.Po odločitvi ustavnega sodišča ste vi osebno in stranka SDS v veliki meri razbremenjeni velike skale, ki vas je tiščala k tlom. Mnogi so zadnja leta vam in SDS očitali, da se ne ukvarjate z ničimer drugim kot s Patrio. Na katera področja se bo vaša stranka po novem usmerila? Za kaj si boste predvsem prizadevali?Očitki, da se je SDS ukvarjala samo s Patrio, so dvakratno zlobni. Prvič zato, ker so nam te očitke večinoma delili tisti, ki so Patrio skotili in jo medijsko pred vsakimi volitvami pregrevali do onemoglosti. Potem ko smo se branili in nismo šli kot ovce mirno v klavnico, pa so nam očitali, da se ukvarjamo samo s Patrio. Drugič pa je tak očitek, ki ga poslušamo tudi od tako imenovanih desnih vsegliharjev, krivičen zato, ker ni resničen. Čeprav so nas hoteli s Patrio udušiti, je SDS tudi za vsake volitve po letu 2008 pripravila celovit razvojni program in ga v kampanji predstavljala volivcem. Seveda pa je F 571 naredil vse, da bi se naši predlogi zasenčili z aferami. Čeprav so bile lanske volitve nelegitimne in imamo nelegitimno vlado, bi lahko kot opozicija ponavljali samo to, je SDS v tem mandatu več kot konstruktivna. Kot že rečeno, smo pripravili in vložili v zakonodajni postopek vrsto sistemskih in drugih zakonskih rešitev, več kot vladna koalicija z vsem vladnim aparatom skupaj. Podprli smo tudi sicer slab predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in vladi omogočili popravni izpit v drugi obravnavi.Sicer pa danes v Sloveniji razen SDS ni stranke, ki bi obstajala več kot eno leto in bi imela v DZ več kot 10 poslancev. Zmagali smo na zadnjih dvojih volitvah v EP, poleg tega pa še na vseh trojih zadnjih lokalnih volitvah v občinske in mestne svete. V državnem svetu je od 22 predstavnikov lokalnih interesov 12 članov SDS. Če pogledamo vse zdaj veljavne izide volitev v državi, je SDS daleč najmočnejša stranka. SMC npr. na lanskih lokalnih volitvah ni dobila niti enega župana. Njena lokalna mreža je skoraj povsod, kjer obstaja, skupek nekdanjih lokalnih veljakov LDS, Zaresa in Jankovićeve liste. V evropskem parlamentu nimajo nobenega poslanca. To so dejstva, ki jih režimski mediji nikoli ne omenijo. Kažejo pa, če parafraziram berilo iz apostolskih del, da ta čas v nikomer drugem, razen v SDS ni odrešenja, zakaj pod slovenskim nebom je gospodarjem prstana uspelo uničiti ali zaslepiti praktično vse druge demokratične poganjke. Bo pa na pogorišču v prihodnosti zelo verjetno pognalo nekaj novih, in če bodo iz njih nastale demokratične in suverene stranke, ki ne bodo pod vplivom stricev iz ozadja, smo z njimi pripravljeni z veseljem sodelovati pri graditvi dobre slovenske prihodnosti. Nekateri si želijo bolj sredinsko politiko SDS.Veliko teh predlogov je dobronamernih, vendar večinoma naivno izhajajo iz prepričnja, da je slovenski politični prostor že nekako normalen, evropsko primerljiv, brez monopolov iz preteklosti in omrežij v ozadju. Večina komentatorjev tišči glavo v pesek. Žal vemo in čutimo na lastni koži, da ni tako. SDS je po vseh evropskih kriterijih tudi sredinska oziroma desnosredinska stranka. Smo polnopravni člani vseh tovrstnih evropskih in svetovnih povezav. Smo člani svetovne sredinske (centristične) internacionale. SDS je daleč najbolj mednarodno povezana stranka v Sloveniji. Vsi naši partnerji v svetu nas prepoznavajo kot moderno desnosredinsko politično silo. Problem je torej drugje in to je seveda pomembno, saj so volitve tukaj in ne v svetu. V Sloveniji se kot sredinska, t. i. mainstream politika prodaja pristajanje na socialno demagogijo, koritniška politika v javnem sektorju ter pozitiven ali vsaj ambivalenten odnos do komunističnih zločinov in njihovih zagovornikov. Kot sredina in skupni imenovalec se vsiljuje tako imenovani NOB, največja laž in prevara v zgodovini naroda. Za režimske medije bi SDS npr. postala »bolj sredinska«, takoj ko bi začela hvaliti NOB in Milana Kučana.Vendar pa je za zmago na volitvah pomembno samo to, kako neko stranko oziroma tisto, kar naj bi bila sredina, vidijo volivci, mar ne?Prvič, samo sredinske stranke v svetu nimajo nobene velike veljave. Običajno so to majhne liberalne strančice. Velike stranke so praviloma stranke vrednot, ideološke torej. Sredina je tanka črta, na kateri ni mogoče stati. Biti vmes, biti brez idej in stališč ni nekaj, kar bi se lahko trajno obdržalo. Je lahko samo občasna pozicija. Tudi t. i. pragmatizem ni nikoli dolgega veka. Je pa mogoče z besedo sredina v Sloveniji po mili volji manipulirati, to dobro vemo. Drugič, cilj SDS ni samo zmaga na volitvah oziroma oblast za vsako ceno. Za nas je oblast možnost dela za skupno dobro ter omogočanje svobodnega, odgovornega razvoja in delovanja posameznika. Na volitvah želimo zmagati tako, da lahko potem uresničimo svoj program. Zmaga zaradi zmage same ne pomeni nič. Dvakrat smo vodili koalicijo in vemo, kako težko je premikati stvari v državi, kjer centri moči v ozadju uravnavajo večji del toka dogodkov in lahko vedno, ko so strateško ogroženi njihovi vitalni interesi, npr. s pregledno privatizacijo, potegnejo eno ali dve stranki iz koalicije in zrušijo vlado. Ne glede na ceno. Poglejte, kakšna je cena Patrie in virantovanja. Drastično povečan javni dolg, brezposelnost in desettisoči mladih, ki so odšli v tujino za kruhom. Mi želimo zmagati z resnico o glavnih problemih, ki pestijo Slovenijo. Vem, da boste rekli, da se zmaguje z lepimi obljubami in ne z resnico. A žal je v Sloveniji položaj mnogo resnejši in takšna zmaga ne bi prinesla nič. Dokler velik del volilnega telesa ne bo vsaj zaslutil, kaj je naš temeljni problem, in nato prepoznal program, ki ga na evropski, civiliziran način lahko reši, toliko časa pač se bo družbena kriza poglabljala. Nobena ekonomija je ne more razrešiti sama po sebi, ker je bistvo problema globlje. V samem odmiku od vrednotnega središča naroda.Kako torej pospešiti pozitivne spremembe oziroma doseči ta spregled večine volilnega telesa? Nekateri najbrž ne bodo nikoli spregledali?Seveda ne. Čeprav pri mnogih ne gre za slepoto, ampak za koristi. Laž vzdržujejo zaradi koristi in ne zato, ker ne bi vedeli, kaj drži in kaj ne. Vendar je to manjšina. Velik del teh, ki naivno verjamejo, da smo pri nas imeli nekak komunizem s človeškim obrazom in da ni nujno, da lahko porabimo samo toliko, kot ustvarimo, je dejansko zaveden. Režim obvladuje medijski prostor, šolstvo, delitev denarja v kulturni sferi, praznične rituale ipd. Laž je vsenavzoča. Fronto je torej treba postavljati na tej točki. Širiti resnico. Razgaljati laž. Kot pač piše stari modrec: »Ker ti že toliko časa o meni lažeš, bom sedaj jaz o tebi začel širiti resnico.« Velika večina ljudi v Sloveniji je žrtev propagande, vendar je v temelju vsak človek obrnjen k resnici. Koliko teh, ki danes naivno verjamejo v brezmadežen NOB in se na volitvah opredeljujejo po tem kriteriju, bi npr. še tako razmišljalo, če bi bil kak slovenski režiser sposoben posneti film, kot je poljski Katyn, in bi ga množice videle? Bi mladi še nosili rdečo zvezdo, če bi se lahko v rudniških rovih na kraju samam soočili z občutkom groze ob posledicah komunističnega barbarstva v Hudi jami? Ste mislili na to, ko ste omenjali potrebo po novi medijski hiši?Tudi na to. V krogu novinarjev, ki se zavedajo stopnje gnilobe v poklicu, ki ga opravljajo, je vzklila ideja o novi medijski hiši, ki bi jo ustanovili z zbiranjem delniškega kapitala. Vsak, ki ni zadovoljen s stanjem in želi prispevati k spremembi, bi lahko kupil delnico za npr. 100 evrov. Ideja se razdeluje in pripravlja za realizacijo jeseni. V SDS jo bomo vsekakor podprli, vendar njena uresničitev ni odvisna od nas, ampak od stopnje zavedanja med ljudmi o bistvenem vzroku krize. Če je ta zavest že dovolj razširjena, potem bodo pobudniki s projektom zagotovo uspeli in spremembe bodo hitrejše.Videli smo vas na posvetitvi novega mariborskega nadškofa in metropolita Alojzija Cvikla. Kakšni so bili vaši občutki? Se Cerkev na Slovenskem po letih krize vrača kot moralna sila v Sloveniji?Mislim, da se vrača odločno in samozavestno. Zadnja izjava Komisije Pravičnost in mir že tako kaže, prav tako njen jasni in pogumni angažma ob zbiranju podpisov za referendum proti ukinitvi spola. Slovesnost ob podelitvi škofovskih insignij novemu mariborskemu metropolitu pa je prevevala velika povezanost cerkvenega občestva in občutek skromne plemenitosti. Čutilo se je, da navzoči verjamejo v nov začetek in ta se je dejansko dogajal pred njihovimi očmi. Luč je v nedeljo v mestu ob Dravi resnično zasijala. Žal je mariborski župan, ki je slovesnost bojkotiral, tako kot predstavniki državnih oblasti razen Slovenske vojske niso mogli videti. Obžalovanja vredno, vendar nepomembno. Na posvetitev novega ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta lani niste mogli?Ne, niso me pustili, čeprav so mi v zapor poslali več vabil in sem napisal ustrezno vlogo. Po vladnih kuloarjih se je takrat govorilo, da je tako odločil sam minister za pravosodje ob asistenci Masleše in vrha vlade.
Še za konec. Kaj so tiste prioritete, ki jih mora Slovenija narediti, da bo končno zaživela kot normalna evropska država?Zagotoviti mladim dobro prihodnost. Pokopati mrtve, vrniti dostojanstvo živim in mrtvim ter opraviti spravo na temelju resnice, ki bo dostopna starim in mladim. Razgraditi ostanke totalitarnih monopolov in vzpostaviti vladavino prava ter odgovorno delovanje vseh državnih institucij. Dostojanstvo človeka vrniti v ospredje in vzpostaviti red stvari, v katerem bodo ustavne pravice zagotovljene vsem, tako da ne bo več