Janez Janša: »Ko bo glavni trg v glavnem mestu samostojne države, za katero je Jože Pučnik toliko dal, nosil njegovo ime, bo Slovenija normalna«.

»Vsa življenska pot dr. Jožeta Pučnika je zaznamovana s tem, da je jasno ločil med dobrim in zlom. Ker večina v samostojni Sloveniji temu ni sledila, smo zatavali,« je na predstavitvi knjige dr. Rosvite Pesek z naslovom Pučnik dejal predsednik SDS.  Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je dejal, da je bil dr. Jože Pučnik človek dejanj. Omenil je njegovo izjavo, ki je razkrila bistvo njegovega delovanja: »Jaz sem zrastel na kmetih. Če bi se kmet samo pogovarjal o dobri letini, je nikoli ne bi dočakal«. »To je bil Jože. Njemu ni bilo dovolj, da je prišel do nekega spoznanja, on je hotel to udejanjiti,« je dejal Janez Janša.Kot se spominja predsednik SDS, je Jože Pučnik na enem od letnih taborov v Lepeni zaupal svoje največje življenjsko veselje, to je rezultat plebiscita in razglasitev samostojne Slovenije. »Nikoli, tudi ko je bil najbolj razočaran, ni skrival veselja nad tem zgodovinskim uspehom,« je poudaril. »Verjel je, da bodo prehod v formalno demokracijo, volitve in demokratične institucije zelo na hitro spremenili družbo, a se to ni zgodilo«. Svoje razočaranje je Pučnik razkril v času, ko je bila v pripravi posebna brošura Nove revije Ura evropske resnice.  Takrat je dejal, da je do trenutka, ko se je srečal s kruto realnostjo pri delu komisije za raziskovanje povojnih pobojev, verjel, da je nastopil nov čas. Vendar pa so se mu tam nekateri, kljub temu da so ugotovili, da obstaja na stotine grobišč, na desettisoče žrtev, smejali v obraz, ko so se kamere obrnile vstran. Ob tem se mu je zdelo najhuje, da se pri tako strašnih zločinih ni nihče pokesal. Pred tem je globoko verjel, da se bodo s tem, ko smo Slovenci šli v demokracijo, dosegli enotnost ljudstva na plebiscitu, dobili lastno državo in izpolnili tisočletne sanje, tudi tisti, ki so prej mislili in ravnali drugače, spremenili. To se ni zgodilo. V tistem trenutku je ugotovil, da se tisti, ki so prišli na oblast na podlagi zločina, ali tisti, ki imajo koristi od tega, ne bodo spremenili. Dejal je: »Dobili smo nov okvir, vsebina pa bo nova postajala zelo počasi in bo treba še veliko dela,« se spominja Janez Janša.Ključni moment, ki je dr. Pučnika po besedah Janeza Janše napeljal, da je šel nazaj v Nemčijo, so bile predsedniške volitve, saj je vendarle verjel, da bo prišlo do preboja. »Tudi potem, ko je šel nazaj v Nemčijo, je pomagal, da bi se stvari spremenile. Njegova prezgodnja smrt je prekinila te njegove napore,« je dejal. Predsednik SDS je poudaril, da so tisti, ki skušajo po najboljših močeh nadaljevati njegovo delo, na žalni seji strnili glave in obljubili, da bo njegovo delo in njegov prispevek k samostojni slovenski državi in demokraciji splošno znan in tudi priznan ter da bo »glavni trg v glavnem mestu samostojne države, za katero je toliko dal, nekoč nosil njegovo ime. Jože tega predloga ni slišal, če bi ga slišal, bi bil odločno proti. Toda tukaj gre za državo. Takrat, ko se bo to zgodilo, bo Slovenija normalna,« je dejal Janez Janša.»Jože Pučnik ostaja v zavesti kot žrtev, kot nekdo, ki ni klonil. Vendar pa mislim, da je ta oznaka premalo. Bil je bojevnik za svobodo, za normalnost, za prav, je bojevnik proti zlu. Vsa njegova življenska pot je zaznamovana s tem, da je jasno ločil med dobrim in zlom. Ker temu večina v samostojni Sloveniji ni sledila, smo zatavali. In danes lahko govorimo o istih problemih, o katerih je pisala že omenjena Ura evropske resnice. Odgovori na te probleme so enaki kot pred 25. leti,« je prepričan eden od ključnih osamosvojitevljev. Čestital je avtorici in založbi za to delo, ki je, kot je dejal Janez Janša, »izjemno pomemben prispevek k boljšemu poznavanju človeka, ki je daleč najbolj pozitivno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino«.