Janez Janša: Ključni problem slovenskih davkoplačevalcev je medijska prostitucija

V nadaljevanju objavljamo nastop predsednika SDS Janeza Janše na tej seji.

Magnetogram ni avtoriziran.

Lepo pozdravljeni. Saj ne vem, ali bi se človek zjokal, po tem, kar ste prebrali in oba moja predhodnika, ampak je 1. april in se zahvaljujem koaliciji, da je izbrala ta datum za to sejo. Mislim, da boljšega datuma v letu ne bi mogli najti. Danes namreč ne razpravljamo o napadu na novinarstvo, ampak upam, da bomo lahko končno razpravljali o tem, kako tisti, ki bi morali delati v službi javnosti, ki jih tudi plačuje, opravljajo svoje delo za ta denar. Mi je žal, da dve vaši kolegici nista našli časa ali pa poguma za današnjo udeležbo. Tukaj imam  najbrž nekaj sto njunih prispevkov, o katerih bi se dalo razpravljati s precej bolj grobimi besedami, kot pa jih je koalicija uporabila v zahtevi za sklic te seje. S tem, da so bile te besede obeh kolegic razširjene preko sredstev množičnega obveščanja najmočnejšega medija v sodobni civilizaciji, in je to slišalo na sto tisoče ljudi, moj tvit pa v povprečju prebere 1500 ljudi.

Tudi po slovenski kazenski zakonodaji je odgovornost za laži in blatenje, ki jih nekdo stori preko sredstev množičnega obveščanja bistveno težje sankcionirati. Kar se tiče zahteve za sklic te seje, izražamo tudi neko presenečenje. Kolikor pomnim je to v tem mandatu druga zahteva za sklic izredne seje, ki je prišla s strani koalicije. Najprej ste zahtevali razpravo o sovražnem govoru, sedaj pa razpravo o enem mojem tvitu. V tem času je ta koalicija spustila preko države 500.000 ilegalnih migrantov, nekateri od teh sedaj sejejo smrt po Evropi. V tem času je ta koalicija ukinjala spol, kar smo komaj preprečili na referendumu v decembru in v tem času ta koalicija ni izvedla nobene reforme. Najdete pa čas za to, da skličete izredno sejo o tvitu.

Malo sem sledil reakcijam koalicije in strankam v tej koaliciji in vsemu temu, kar je v medijski in siceršnji ideološki podpori te koalicije in sem naredil majhno primerjavo. Pred leti je ta slovenska javnost, oziroma vsaj del te javnosti, bila zgrožena ob odkritju grobišča v Hudi jami. A poglejte slovenske medije v tistih dneh, vključno z RTV Slovenija. Temu problemu, problemu genocida, problemu na tisoče mučeniško pobitih ljudi, vojnih ujetnikov, civilistov, žensk in otrok, temu niste posvetili toliko zgražanja kot enemu samemu tvitu. Zakaj je temu tako, smo slišali v uvodni besedi poslanke koalicije, ki je rekla, da je verbalno nasilje lahko hujše od fizičnega. Rad bi pojasnilo te izjave. Katero verbalno nasilje je hujše od fizičnega, torej od umora? In če je temu tako, zakaj ne predlagate spremembe Kazenskega zakona, po katerem se bo genocid blažje kaznoval kot pa tvit? To, kar se greste, presega vse meje  dostojnosti in zdravega razuma, edino opravičilo je to, da je danes na koledarju 1.april.

Sedaj pa k tvitu. Tu imam nekaj sto prispevkov gospe, o kateri danes govorimo. V vsakem od teh je izrečena kakšna groba laž, žalitev, podtikanje in vse to je bilo objavljeno v mediju, ki ga plačujejo slovenski lastniki števcev električne energije. Na to smo pisali demantije, ki niso bili objavljeni, pisali smo pisma častnemu razsodišču – niti enega odgovora nimamo. Pisali smo javne proteste, ki so bili objavljeni na naši spletni strani. Nobeno novinarsko društvo se ni oglasilo; Trnuljčice so mirno spale in se hihitale. Veseli me, da smo končno, čeprav za ceno neke provokacije, prišli do razprave o tem, kaj je v Sloveniji novinarstvo in kaj je medijska prostitucija. Če ne veste, kaj je to medijska prostitucija, vzemite v roke Slovar slovenskega knjižnega jezika ali pa še kakšno drugo literaturo, kjer je veliko napisanega o tem.

Zanimivo je tudi, kako sta se v tem tvitu na hitro prepoznali dve osebi – Mojca Pašek Šetinc in Eugenija Carl. Pa nobene od teh nisem omenil s priimkom in samo eno z imenom, pa sta se obe prepoznali in grozita z vložitvijo tožbe. Nisem omenil nobene institucije.

Na svetovnem spletu  lahko najdete karkoli. Na svetovnem spletu je kakšnih 100 ali 150 mojih lažnih profilov, za nobenega nisem dal soglasja, a jih vseeno delajo. Dokler nisem imel verificiranih računov na družabnih omrežjih sem s tem imel velike težave, sedaj tega nimam več, a očitno  nekateri  lažne profile jemljejo kot osnovo za svoje novinarsko delo.  To se ni dogajalo samo v virtualnem svetu, to se je dogajalo tudi v realnem svetu.

Trije krjavlji, ki se imajo za umetnike, so celo spremenili svoja imena in priimke v moj ime in priimek in od takrat naprej dobivajo v seštevku nekaj milijonov evrov državnega denarja za svoje umetniške stvaritve, ki jih niče ne prepozna. Torej, nekaterim je vse dovoljeno, ne le v virtualnem, ampak tudi v realnem svetu.

V zadnjem prispevku gospe Carlove, so člani Slovenske demokratske stranke obtoženi, obdolženi in obsojeni, da so se znašli na nekem profilu, ki naj bi sramotil, kako že piše: napredna leva gibanja in narodnoosvobodilna gibanja. Pomislite. Nacionalna televizija, za katero plačujejo – jaz že dve leti ne več in pozivam tudi vse ostale, da s tem prenehajo – a velikanska večina odjemalcev električne energije plačuje to naročnino, ta televizija je po odločitvi vodstva, urednikov in neke novinarje, ocenila za primerno, da v osrednjem dnevniku, ki ga gleda 100.000 oziroma 200.000 ljudi, objavi poročilo gospe Carlove o tem, da so v nekem lažnem profilu neki člani SDS, in da baje še niso vsega tega tako hitro zanikali. Nekaj sto milijonov ali nekaj milijard ljudi lahko ustvari takšne lažne profile in v to vključiti kogarkoli. Iz tega delati novinarsko zgodbo na osrednji nacionalni televiziji in v osrednji informativni oddaji, in to ne prvič. Oprostite, če ne bi bilo te provokacije, za katero sem jaz prevzel stvari na svojo dušo, bi šle te stvari mimo, tako kot vse ostale.

Nekaj tednov prej je ta ista gospa, ki se ima za novinarko, v tej isti osrednji oddaji nacionalne osrednje televizije, poročala o tem, da se gre Slovenska demokratska stranka politično prostitucijo, s tem, da plačuje ljudi, ki zborujejo pred Vrhovnim sodiščem 20 evrov, da dobi vsak, je rekla gospa Carlova. To ni pisalo na neki »fake« spletni strani, ampak je bilo objavljeno v osrednji informativni oddaji nacionalne televizije. A se je kdo zganil? Je kakšno novinarsko društvo protestiralo? V podkrepitev te trditve je bila predvajana izjava človeka, ki je morda dodatno motiviran, da istočasno, ko potekajo protestni shodi pred Vrhovnim sodiščem na drugi strani protestira z rdečo zastavo in rdečo zvezdo. Se je kdo oglasil? Je koalicija sklicala kakšno sejo ob takšnih zlorabah javnega medija? Na našo zahtevo častno razsodišče molči kot bi bili brez jezika, aktiv novinarjev RTV ni nič rekel o tem. Nihče. Se pravi neki standardi, ki so osnova za to, da je nekaj teh vrednot, ki jih je tudi poslanka iz stranke Mira Cerarja navajala, pač obstajali v tem ključnem segmentu družbenega segmenta, v Sloveniji ni. To sedaj ni bilo prvič. Problem pa je, ker se to ne popravlja, ampak gre na slabše.

Tak pogrom kot v zadnjih dneh smo doživeli na sam dan, ko naj bi v Slovenijo prišla demokracija. Aprila 1990  se je sestavljala prva večstrankarska skupščina. Sejo zbora so vodili najstarejši izvoljeni poslanci in poročevalci takrat edine nacionalne televizije so se norčevali iz njih, češ da ne znajo niti brati, ne znajo voditi seje – seveda, kako pa naj bi, če je bil nekdo prvič izvoljen v tak organ – in prikazovali tresoče roke najstarejšega poslanca, ki je vodil skupščino in se zabavali. Sam sem se reagiral in sem rekel, da so si uredniki nacionalne televizije s takšnim poročanjem spisali labodji spev enopartijskega poročanja. In kaj se je zgodilo? Naslednji dan je šla televizija v stavko zaradi te moje izjave.  Naenkrat tema ni bila to, da smo dobili parlament oziroma večstrankarsko skupščino, ampak to, da je nekdo zagrozil, so rekli vsem novinarjem, z labodjim spevom in potem sem bil en teden glavna tarča te stavke in tega besa in še danes  20% ljudi, ki kaj ve o tem, misli, da sem jaz grozil novinarjem z labodjim spevom, ne glede na to, da je bila izjava posneta in še vedno preverljiva. Se je pa vseeno zgodilo, da se naslednji dan, ko se seje nadaljevale, ni nihče več norčeval iz teh ljudi in je vseeno zaleglo.

Verjamem, da je s tem, ko je nekdo posvetil na enega ključnih problemov slovenskega javnega prostora, koalicija prizadeta. Kajti, če v Sloveniji ne bi bilo medijske korupcije, te koalicije ne bi bilo. Če v Sloveniji ne bi bilo medijske korupcije, stranka, ki 25. maja 2014 sploh ni sodelovala na evropskih volitvah, julija istega leta na državnozborskih volitvah na bi zmagala. To je možno le na ta način, da se dejstva prikriva in kot je rekel Thomas Jefferson: “Kako naj demokracija deluje, če ljudje ne poznajo resnice?”

Ta koalicija je nelegitimna, zmagala je na ukradenih volitvah. Takšne kraje se ne da prikriti drugače kot da se kontrolira medijski prostor. In to se počne. In, ko nekdo od teh, ki zvesto izvaja takšno režimsko novinarstvo ali kakorkoli se to imenuje, včasih se je temu reklo družbenopolitično delo, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, če ga preberete v drugi razlagi, pa lahko iz njega potegnete intelektualno ali medijsko prostitucijo, torej, brez tega se takšnih dejstev ne bi dalo prikriti. In ne bi se dalo ljudem prodati nekoga, ki obljubi vse, česar se spomni, za nekoga, ki ima rešitve za njihove konkretne probleme.

Brez medijske prostitucije v Sloveniji ne bi bila možna zloraba pravne države. Brez medijske prostitucije v Sloveniji ne bi bilo možno protiustavno krasti mandatov. Se za to niti ne opravičiti in se delati kot da je s tem vse v redu. In nagrajevati ljudi s funkcijami in raznimi drugimi privilegiji, ki so pri tem sodelovali. Brez medijske prostitucije ne bi bilo možno, da v Sloveniji nekaj sto tisoč ljudi prejema mizerno pokojnino, čeprav so delali polno delovno dobo, ter na drugi strani mnogih, ki niso praktično nič delali, razen škode, pa dobivajo takšne in drugačne privilegije. In se to stalno opravičuje. 

Torej. Hvala lepa koaliciji, čeprav ste izbrali zelo nesrečen dan, da končno lahko razpravljamo v tej državi o enem ključnih problemov slovenskih davkoplačevalcev, to pa je medijska prostitucija.

*****

Nadaljevanje razprave:

Glejte, povedal bom še drugič, ker je bilo že dvakrat ponovljeno. Obstajajo zakonske možnosti, na podlagi katerih se lahko popravi tako lažno, lažnivo in žaljivo poročanje preko nacionalne televizije. Povedal sem zelo jasno, da smo se vseh teh možnosti posluževali, vseskozi, vključno s tem zadnjim prispevkom. In kaj je rezultat? Cinični odgovori uredništev, molk novinarskega razsodišča in molk novinarskih društev in včasih kak dobronamerni nasvet, naj kak demanti napišemo tako, da bo bolj nerazumljiv. Mi teh možnosti nimamo, zato smo se tudi poslužili te provokacije, se vam zahvaljujemo, da ste nanjo nasedli in se priporočamo, da še kdaj skličete takšno sejo, bomo zelo veseli, četudi na prvi april.

Naštevanja kolegice nedopustnih pritiskov skozi 30 let na neodvisno novinarstvo, pa poglejte, za en sam dan, katerikoli datum v zadnjih 30 letih izberite in gremo nazaj pogledat, vam  mi lahko naštejemo več resničnih kršitev novinarskega kodeksa, ki so bile uperjene ali pa so bile na našo škodo. Tudi, če bi bilo vse to, kar ste našteli nek pritisk na novinarstvo za 30 let, vam mi lahko za katerikoli dan v teh 30 letih naštejemo več kršitev.

Kar se tiče labodjega speva – sem razložil, za kaj je šlo, izjava je posneta, tudi magnetogrami so. A očitno za vas resnica ne velja. Ponavljate neko laž in glede na to, da je dvakrat ponovljena, razumem, da vi opravičujete sramotenje najstarejših poslancev prvi dan sklica večstrankarske skupščine leta 1990, ki je tudi posneto in si ga lahko pogledate.

Kar se tiče peticije foruma 571, ki ste jo prej citirali samo v prvem delu. Tudi, če bi tisto, kar ste prebrali, držalo, se pravi, da je 571 slovenskih novinark in novinarjev ali družbenopolitičnih delavk in delavcev protestiralo zoper prodajo deležev, takrat je šlo za Delo in o tem pisalo peticijo po celi Evropi, kje pa je bilo teh 571 novinark in novinarjev sedaj, ko je Delo kupil tajkun iz Foruma 21 in ko množično odpuščajo novinarje.

Danes je 1. april in je Delo menda objavilo, da je 7 poslancev izstopilo iz SDS. Resnica je ta, da ni izstopilo nekaj poslancev, ampak, da so odpustili 7+7+7+7 novinarjev, pa nobenega protesta, nobene peticije, nobenega pisma predsednikom vlad po Evropi.

Drugega dela tega pamfleta pa niste prebrali. V njem piše, da bo predsedovanje Slovenije EU po mnenju 571 novinarjev, ki ima takšno vlado, ogrožalo EU, da je to nevarno za EU. Si predstavljate to neumnost? IN je to v Sloveniji razglašeno kot protest novinarskega ceha, v Evropi pa nihče ni dvignil niti prsta, kar se jim je zdelo to balkanska folklora, kar je tudi bila, a tisto peticijo tu naštevati kot argument za pritisk na neodvisno novinarstvo je … No, ravno obratno je. Teh 571 podpisov pod takšne nebuloze je dokaz, da noben od teh, podpisali so tudi novinarji Cicibani, da se na njih izvajajo politični pritiski, sploh nismo vedeli, da še obstaja, je ravno dokaz, da tega ni, in je razprava o tem, kaj je neodvisno in svobodno novinarstvo zelo potrebno in da je skrajni čas, da je do nje prišlo.