Janez Janša: »Jasen je interes koalicije, da obveščevalne službe delujejo brez nadzora.«

»Če bi tu dejansko imeli vladavino prava, o kateri je govoril gospod Cerar, potem bi morali to pravo spoštovati in ga ne zlorabljati,« je na seji v Državnem zboru dejal predsednik SDS Janez Janša. Na današnji seji Državnega zbora poslanke in poslanci Državnega zbora v okviru Mandatno-volilnih zadev razpravljajo tudi o sklepu o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Kot je znano, je poslanska skupina SDS predlagala, da bi član Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb postal poslanec SDS Janez Janša, nastajajoča koalicija pa je na 1. izredni seji Državnega zbora izglasovala, da se odločanje o konstituiranju omenjene komisije preloži, dokler se ne odloči glede poslanskega mandata predsednika SDS.

V razpravi je sodeloval tudi predsednik SDS Janez Janša.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram razprav predsednika SDS.

JANEZ JANŠA: Hvala za besedo. Ko ste vi normalno vodili volilno kampanjo, sem bil jaz onemogočen in kot je dejal prej eden od poslanskih kolegov, je iz vsake paštete skočil kakšen članek, kjer se je mene blatilo in se nisem mogel braniti. Zaenkrat se še lahko in bom repliciral vsakemu, ki bo govoril o mojem mandatu ali o meni. Upam, da se me vsaj pri tem ne bo omejevalo.

Cela država je pravzaprav na začetku enega zelo pomembnega projekta. Oblikuje se nova vlada. Stanje ni rožnato. Pravkar potrjen predsednik vlade ga je označil za bolno. Tukaj pa se tisti, ki imate sedaj škarje in platno v rokah ukvarjate z nečim, s čimer se sploh ne bi smeli. Če bi tu dejansko imeli vladavino prava, o kateri je govoril gospod Cerar, potem bi morali to pravo spoštovati in ga ne zlorabljati. Jaz sem bil pravnomočno obsojen, nisem imel nobene državne funkcije, iz nje sem prej odstopil. In ko sem kandidiral sem kandidiral na novo v tej situaciji. Volivci so to situaciji poznali in so mi dali pač ravno takšen odstotek glasov, o katerem je prej kolega govoril, da bi ga moral dobiti. Ampak to ni pomembno. Pomembno je to, da se tukaj ponovno uvaja dvojna merila. Jaz sem bil pravnomočno obsojen. Moral sem sodbo spoštovati, drugače je bila zadaj prisila. Na dan, ki mi je bil določen, sem šel v zapor. Danes zjutraj sem sem prišel iz zapora. Pritožujemo se, sodišče odlaša z odločitvijo, na stanje ne moremo vplivati, enostavno ga moramo upoštevati. Na drugi strani pa je situacija z mandatom. Ta je bil potrjen, vi ga hočete osporavati, ampak tukaj odločitve tega osporavanja še ni. Na koncu bo Ustavno sodišče in do takrat je ta mandat pravnomočen. In vi te pravnomočnosti ne spoštujete. Kot državljan moram spoštovati pravnomočnost neke druge institucije, vi pa ne spoštujete pravnomočnosti lastne institucije. Torej, kakšen zgled dajete državljankam in državljanom. Če mi bo mandat odvzet, bo odvzet tudi mandat tej komisiji. Do takrat pa je to poln mandat in mi ga nimate pravice omejevati z ničemer.Sedaj pa še o pravih razlogih. Ko je imela stranka Mira Cerarja kongres, sem tam videl nekaj obrazov, ki so mi dobro znani. To so obrazi ljudi, ki so nas leta 1988 zasledovali po ljubljanskih gostilnah, kot tista zadnja generacija agentov Službe državne varnosti oziroma Udbe z imeni in priimki. Potem so naredili razno-razne kariere, danes očitno odločajo v stranki, ki je največ dobila na zadnjih parlamentarnih volitvah, kakršnekoli so pač že bile. In tukaj je interes, da te službe delujejo brez nadzora. Tukaj je ta interes, ne v mojem mandatu. Ampak o tem, da se nenadzorovano prisluškuje, zasleduje in zlorablja to najbolj občutljivo institucijo, ki jo sicer ima vsaka država. V nadaljevanju, ko bom še prišel do besede, upam, bom razložil nekaj najhujših zlorab, ki so bile odkrite v delovanju teh služb, in to po letu 1990. Lahko govorimo tudi o tistem času prej, ampak takrat parlamentarni nadzor seveda ni obstajal. Sedaj po ustavi in zakonih obstaja, vendar se ga preprečuje. Zelo podobna debata, kot sedaj poteka tukaj, je potekala po volitvah leta 1992, ko se je tako imenovani sestop komunistov z oblasti izkazal za farso. In ko se je spet postavljala vlada po, bom rekel, istih barvah kot v prejšnjih režimih, tudi takrat se je skušalo preprečiti ustanovitev take komisije, ki bi nadzorovala tajne službe, pa tisti poskus ni bil uspešen. Če bo ta vaš današnji poskus uspešen, potem je to znak za celotno slovensko javnost, da je ta bolezen, o kateri je govoril prej novi predsednik vlade, še bistveno težje, kot je bila pred 22 leti.
**

JANEZ JANŠA: Kolega Andrej Šircelj je govoril o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Zdaj je pri tem mnenju zelo pomembno, da se spomnimo, čeprav mislim, da tega ni nihče pozabil, ker tako dolgo časa ni minilo od trenutka, ko so bile te besede izrečene, da je novo zapriseženi predsednik Vlade dejal: stranka Mira Cerarja bo spoštovala mnenje Zakonodajno-pravne službe sedaj s tem mandatom. Isti stavek mogoče s kakšno besedo razlike, je izrekel tudi novi predsednik Državnega zbora. Spoštovali bomo mnenje Zakonodajno-pravne službe. Potem pa je bilo mnenje očitno nekoliko drugačno kot so si predstavljali in sedaj si ta mnenja ne spoštuje.

Imamo predsednika vlade, ki še sestavlja vlado, pa je že v tej prvi fazi požrl besedo. Kakšna kredibilnost spremljati to podjetje zdaj? Da ne govorimo o predsedniku Državnega zbora, ki bi si to glede na funkcijo lahko še manj privoščil. Beseda obvezuje. Beseda predsednika vlade tudi po mednarodnem pravu obvezuje. Tisti, ki ste to študirali, veste, da ne moreš danes reči nekaj, potem ti pa to ne paše, pa pozabiš, pa nekaj drugega. In zdaj se greste farso z neko komisijo neodvisnih strokovnjakov. Sedaj je predlagala kar svojega bivšega predsednika v to komisijo, gospoda Ribičiča. On je zdaj neodvisen strokovnjak. Moram reči, da ima bogate izkušnje in z mandati, ko je vodil edino stranko, ki je vladala brez volitev, bogato prakso ima z mandati, absolutno. Samo s kakšnimi? Kot s tajnimi službami, kjer je bil politični šef Udbe v tistem času. Super neodvisno mnenje. Da ne govorim o gospodu Pirnatu, ki zdaj že dvajset let dobiva državni honorar zato, ker je razbijal Demos in Slovensko demokratično zvezo, itn., in ni denarja, ki ga ne bi zaračunal. Torej politično kompromitirana in plačana mnenja, ki veljajo toliko kot zanjo daš evrov. **JANEZ JANŠA: Ker kolega govori o tem, da je treba počakati na odločitev,  potem bom šel danes domov in bom čakal na odločitev Vrhovnega sodišča, pa potem Ustavnega sodišča. Se pravi, če je vaša logika pravilna, potem jaz nimam statusa zapornika. Bomo počakali. Ali kako? Grem jaz lahko danes domov potem? Ali velja ena logika za vas, ker ste poslanec stranke Mira Cerarja, ena pa zame, ker sem poslanec Slovenske demokratske stranke. Mi lahko to razložite.
**JANEZ JANŠA: Kolega je govoril samo o meni, tako da upam, da me ne boste vprašali, na kaj repliciram. Drugo. Nenavadno spremembo retorike in stališč opažam pri stranki ali strančici, ki je v svojih začetnih nastopih govorila, kako je za soočenje argumentov in dialog in razpravo, zdaj pa poziva k čimprejšnjemu glasovanju. Samo eno plačo dobijo, pa je že vse drugače, ali pa še to ne. Tajne službe so pač institucija, ki jo imajo tudi demokratične države, ampak za demokratične države je značilno, da imajo te službe pod nadzorom. Ta institucija parlamentarnega nadzora je tako sveta, da smo recimo mi, ko je opozicija tukaj postavljala to komisijo v enem od prejšnjih mandatov, glasovali tudi za gospoda Čehovina, ki je bil predsednik te komisije, čeprav je bil v bivšem režimu, po podatkih arhiva ne samo sodelavec, ampak uslužbenec Udbe, pripadnik organizacije, ki je po sodbi Vrhovnega sodišča bila zločinska. Pa smo glasovali zanj, ker je pač bil del predloga za parlamentarni nadzor.

Tako, da če gledamo prakso za nazaj: tukaj uporabljate bistveno drugačna merila. Leta 2006 je komisija, ki jo je ustanovila vlada, zaradi nekaterih nepravilnosti v tajni službi Sova ugotovila, da je ta tajna služba v 90-ih letih prisluškovala Slovenski demokratski stranki, podcentri te službe so pisali poročilo o tem, kaj delajo lokalni odbori Slovenske demokratske stranke in kot je bilo že prej omenjeno. Na enem od pregledov na kriminalistični službi smo ugotovili ozrioma smo našli zaznamek, kjer je pisalo, da Slovenska demokratska uri revolucionarno vojsko Kosova. Neka anonimka, zato da so predlagali ukrep prisluškovanja. Te zlorabe so se dogajale in zaradi tega je parlamentarni nadzor pomemben.
**JANEZ JANŠA: Torej poslanski kolega gospod Hanžek je govoril o prisluškovanju nekdanjemu članu predsedstva republike Cirilu Zlobcu. Če bi tudi v tistih časih ne obstajal zakonit parlamentarni nadzor nad tajnimi službami, bi se midva lahko danes tukaj v neskončnost prepirala,ali je to bilo ali ni bilo. Ampak komisija, ki je takrat nadzorovala tajno službo, je to pregledala, to je bilo objavljeno, velikokrat napisano, za pismene, in je ugotovila, da služba ni prisluškovala članu predsedstva Cirilu Zlobcu, ampak italijanskemu konzulatu. In član predsedstva, Ciril Zlobec je klical na italijanski konzulat in italijanskemu konzulu nekaj dni pred osamosvojitvijo prebral predlog ustavnega zakona, vključno z datumom dejanskega prevzema realnih pooblastil v slovenske roke, ki je bil državna skrivnost in za katerega je vedelo 8 ali 9 ljudi v državi. Toliko o tej aferi.

Je pa bila takrat komisija v skupščini, ki jo je vodila opozicija, mislim, da iz vrst Združene liste ali SD ali kaj so že bili takrat, so že velikokrat ime zamenjali in so to preverili in so ugotovili in zaradi tega je to dejstvo. Vi pa si zdaj prizadevate za čas, ko tega nadzora ne bo.

Doživeli smo že, da so nekdanji uslužbenci državne varnosti ali Udbe nasprotovali parlamentarnemu nadzoru. Danes smo pa še doživeli to, da parlamentarnemu nadzoru nad tajnimi službami nasprotuje posredno še nekdanji varuh človekovih pravic. To pa je res unicum.