Janez Janša: "Izbrana je bila napačna pot."

“Vse uprave, nadzorni sveti in kreditni odbori tudi po današnjem dnevu ostajajo na svojih položajih. To ne bo delovalo,” je dejal predsednik SDS. Ob ustanovitvi območnega odbora VSO Ptuj in Destrnik je potekala predstavitev Bele knjige slovenske osamosvojitve. Zbornik sta predstavila prvi obrambni minister v samostojni Sloveniji in predsednik SDS Janez Janša in prvi minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Pogovor z njima je vodila dr. Andreja Valič Zver.Zbrane je najprej nagovoril predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Aleš Hojs. Razglašanje, da so rezultati stresnih testov spodbudni in da bomo sanacijo zmogli sami, je označil za popolno medijsko manipulacijo. Posebej je opozoril na to, da vrednote slovenske osamosvojitve še zdaleč niso dosežene. “Današnji večer naj vam obogati vedenje, za kaj vse smo se v tistih letih zavzemali in da poguma, da to izročilo prenesete na druge,” je dejal.Predsednik SDS Janez Janša je v odzivih vladajočih na rezultate stresnih testov potegnil nekaj vzporednic z reakcijami oblasti tik pred začetkom razpada Jugoslavije. “Tudi takrat so se poročila in partijski sestanki začeli s tem, da smo vsi enako odgovorni,” je dejal. Skupnost ima po njegovih besedah največji problem, če ne vidi jasno vzrokov, zaradi katerih je prišla v takšno situacijo in se rešitve išče v takšnih dejanjih, ki so nastalo stanje povzročila. Spomnil je, da je bivša država bankrotirala, ko je imela nekaj več kot 20 milijard dolarjev zunanjega dolga. “Slovenija je s temi ukrepi, ki jih je vlada sprejela za pokrivanje enormne bančne luknje, prišla na 27 milijard evrov,” je poudaril in dodal: “To je alarmantna številka, nad katero bi se mogli vsi zamisliti. To, da se danes slavi, da stanje ni še slabše, zelo spominja na odnos takratnih jugoslovanskih oblasti, ko se je odkril nek problem in se ga je skušalo zmanjšati, porazdeliti odgovornost, vse samo za to, da se ohrani oblast”.Bančna luknja po njegovih besedah ni velika 3 milijarde niti 4,7 milijard evrov. “3 milijarde se potrebuje za dokapitalizacijo 3 nacionalnih bank. Razlika v znesku 1,5 milijarde bo potrebna, da se dokapitalizira ostale banke, ki niso ali so posredno v državni lasti. Temu je treba dodati še najmanj 450 milijonov za obe banki, ki sta že v likvidaciji – Factor banko in Probanko. Za ta del zapiranja bančne luknje potrebujemo skoraj 5,2 milijardi evrov. Hkrati nam je danes finančni minister povedal, da se bo iz treh državnih bank na slabo banko preneslo še za 4,5 milijarde slabih terjatev. Država bo izdala še za 1,6 milijarde evrov obveznic, ki bodo šle takoj v javni dolg. Tako smo prišli do številke približno na ravni letnega proračuna Slovenije, zberemo namreč približno 8 milijard evrov, in to je obseg bančne luknje z možnostjo nekajodstotnega odstopanja,” je pojasnil predsednik SDS. “S tem denarjem plačamo pokojnine vsem slovenskim upokojencem za dve leti. To je četrtina letnega BDP. Ta strošek si naenkrat Slovenija lahko privošči samo na račun vsega ostalega,” je še dejal. Kot je poudaril, je danes vlada zapravila elegantno priložnost, “da za sanacijo bančnega sistema dobimo pomoč ESM mehanizma, to je družinskega sklada evroobmočja, v katerega smo Slovenci vplačali 340 milijonov evrov in kjer se denar dobi po obrestni meri ECB 0,25%”. Pojasnil je, da se ta denar ne šteje v javni dolg, ker se pretvori v lastniške deleže v teh bankah. “In ravno to je problem. Lastništvo tega sklada v slovenskih bankah je tisto, kar slovenska vlada noče, ker bi s tem prišlo do diskuntinuitete, postavile bi se nove uprave, novi nadzorni sveti, ugotavljala bi se odgovornost za takšno stanje. Bojazen je pred tem, da bi monopoli izgubili moč in da bi tisti, ki so to povzročili, kadarkoli odgovarjali,” je dejal in opozoril: “Vse uprave, nadzorni sveti in kreditni odbori tudi po današnjem dnevu ostajajo na svojih položajih. To ne bo delovalo”.Slovenija se mora naslednje leto poleg bančne sanacije zadolžiti še za skoraj 5 milijard evrov, zato da vrnemo stare dolgove. Poudaril je, da denar, ki ga odplačujemo za obresti, vsako leto zajeda večji del proračuna, zaradi česar je manj denarja za investicije, posledično sta manjši potrošnja in proizvodnja ter manjša rast. “Teh 5 milijard evrov bo dvignilo naš javni dolg iz 75% na 90%, to je nad evropskim povprečjem. Smo majhna ekonomija. Grozi nam bodisi totalni izpad iz finančnih trgov bodisi dostop do denarja po tako visokih obrestnih merah, da jih ne bo možno vračati,” je prepričan Janez Janša.Za primerjavo je predstavill situacijo, v kateri smo zadolženi za en BDP letno – blizu temu bomo naslednje leto. “Za ta denar plačujemo 5% obresti, to pomeni, da bi morali imeti 5% gospodarsko rast letno, da bi z njo pokrili samo obresti. Nazadnje smo takšno rast imeli leta 2007, verjetno se še 20 let temu ne bomo niti približali. Za to bo potrebno jemati od drugod. To bo pritisk na plače, pokojnine, socialne transfere, denar za občine. Ta problem bo zelo onemogočil kakršenkoli nov zagon,” je dejal. “Odločitev, da bančni sistem saniramo sami, je ena najbolj nespametnih potez v slovenski makroekonomski zgodovini. Izbrana je bila napačna pot,” ocenjuje predsednik SDS. Po njegovem mnenju bosta Slovenijo pred bankrotom rešili dve stvari: vpetost v evropsko okolje in volitve.Dr. Dimitrij Rupel je v navezavi na Ollija Rehna, ki je dejal, da se bo Slovenija sposobna rešiti sama, spomnil, da so tujci tudi v času, ko je bila Jugoslavija v veliki krizi in pred razpadom, govorili, da je treba Jugoslavijo ohraniti. Kaplja čez rob pri odločitvi Slovenije za odhod iz Jugoslavije je bilapo njegovih besedah, Miloševićeva poteza, ko je iz trezorja narodne banke vzel milijardo, s čimer je posegel po skupnem denarju. “Danes je nekdo posegel po našem skupnem denarju, pa ni prave reakcije,” je bil kritičen. Poudaril je, da je Slovenija “na moralnem in ekonomskem repu Evrope. Koliko časa bomo še verjeli tistim, ki govorijo: dokazujemo, da znamo?” se je vprašal in ob tem izrazil zgroženost ob dogajanju v državi.Govornika sta se nato dotaknila prelomnega časa osamosvajanja. Janez Janša je dejal: “Slovenci smo bili enotni kot narod ob osamosvajanju, empirični dokaz je rezultat plebiscita. Žal pa slovenska politika ni bila enotna”. Poudaril je, da je prve demokratične stranke družila ista točka programa za samostojno Slovenijo, sile, ki so takrat še vladale, pa so idejo o samostojni Sloveniji zavračale. “Naredili bomo vse, da se te ideje ne uresničijo,” so takrat dejali slednji. “Bolj ko se je ta ideja artikulirala, bolj se je artikuliralo tudi njeno nasprotovanje. Janez Stanovnik je leta 1989 dal intervju za Delo in beograjsko Borbo, ki je izšel pod naslovom Odcepitev Slovenije bi bil samomor, Milan Kučan je dejal, da odcepitev nikoli ni bila njegova intimna opcija in da o tem težko celo razmišlja,” se spominja eden od ključnih osamosvojiteljev. To nasprotovanje se je odrazilo v nasprotovanju med Majniško deklaracijo in Temeljno listino. Majniško deklaracijo, v kateri piše “Želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda”, je podpisalo nekaj 100.000 ljudi v Sloveniji. Komunistična oblast je lansirala protidokument, Temeljno listino, v kateri govori o prihodnosti Slovenije v Jugoslaviji. Spomladi leta 1990 sta se na volitvah spopadla ta dva programa. “Na volitvah v predsedstvo so stare stranke zmagale, Milan Kučan je postal predsednik predsedstva. V parlamentu pa je Demos dobil pičlo večino in začel uresničevati svoj program,” je dejal Janez Janša. “Tisti, ki so temu nasprotovali, so to skušali že v kali zatreti. Najnevarnejšo dejanje v toku osamosvajanja je bila razorožitev slovenske Teritorialne obrambe. Datum je bil skrbno izbran, v času brezvladja, ko je prisegala nova vlada, stara oblast ni bila več odgovorna, nove pa še ni bilo,” je poudaril. Če do tega ne bi prišlo, po njegovem mnenju Slovenija zelo verjetno ne bi bila napadena. Razorožitev je bila po njegovem prepričanju izvedena ob sodelovanju nekaterih slovenskih institucij: “Predsedstvo je imelo po takratni ustavi pristojnosti vrhovnega poveljnika teritorialne obrambe, kljub temu pa ob razoroževanju ni storilo nič.”Poudaril je, da je po tem, ko se je Slovenija osamosvojila “edina velesila, ki je po hladni vojni še ostala na svetu, ZDA, bila sposobna priznati napako”. Ob kandidaturi Slovenije za NATO so celo dejali: “Slovenija je država, ki se je sama osamosvojila in sama ubranila in je dokazala, da zunanje pomoči niti ne potrebuje. Je država, ki bo lahko aktivno prispevala k svetovni varnosti”.”Medtem ko je bila edina svetovna velesila sposobna priznati zmoto, nihče od teh, ki so v Sloveniji delovali proti osamosvojitvi, tega ni zmogel. Nikomur tega niti ni bilo potrebno reči, ker so bili vsi nagrajeni, bodisi z odlikovanjem, funkcijo, službo. Kar je zgodovina dokazala kot napačno, je bilo nagrajeno. Zaradi tega se danes ponovno uvajajo vzorci obnašanja in ravnanja iz bivše države. Ker se je tisto, kar je bilo narobe, prikazovalo kot prav, je Slovenija zatavana skupnost,« je povedal Janez Janša. Izhod vidi v tem, da mora biti »vsak člen družbe sposoben ločiti med tem, kar je prav in kaj narobe. S tem se ustvarja okoje, ki omogoči, da družba normalno funkcionira. V Sloveniji se je to obračalo na glavo. Treba je iti nazaj do križišča, kjer smo se zmotili in izbrati pravo pot,” je še dejal.Dr. Andreja Valič Zver je ob koncu dejala, da na knjigo ni bilo nobenega demantija, niti nobenega odziva zgodovinske stroke ali resnega odziva medijev. “Ta molk je zelo zgovoren in govori o tem, da ti dokumenti govorijo zgodovinsko resnico,” je sklenila.