Janez Janša in dr. Ivan Štuhec: Slovenija ponovno na prelomnici!

Več kot 200 ljudi se je v petek, 9. oktobra zvečer, zbralo na pogovornem večeru Slovenske demokratske mladine v Veržeju. Na pogovoru z naslovom Osamosvojitev in Slovenija danes – ponovno na prelomnici sta sodelovala dr. Ivan Štuhec in Janez Janša. Dotaknila sta se dogajanja v času osamosvajanja Slovenije, politične realnosti, medijskega monopola in sodnega sistema ter tudi aktualne begunske problematike in družinskega zakonika.

Janez Janša je iz dejstva, da so v prvih vrstah na proslavi ob 25. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite sedeli ljudje, ki so bili vzrok za to, da je bilo potrebno MSNZ sploh organizirati, pokazal na protislovje, ki slika situacijo v Sloveniji in vzroke za splošno stanje, ki ga danes v Sloveniji vsi delimo. »Skoraj v ničemer ni strinjanja, razen kar se tiče nezadovoljstva. V Sloveniji je danes zelo malo ljudi zadovoljnih. Stanje duha, vzdušje, ki je glavna vsebina teganezadovoljstva, ima podlago v stvareh, ki se nazorno kažejo preko takšnihprireditev.«

                                            MOJSTRI LAGANJA

Ob vprašanju, kako je mogoče, da se po 20 letih lahko stvari obračajo tako na glavo in prikazujejo popolnoma lažno, izkrivljeno, je Janez Janša odgovoril, da nas to ne bi smelo tako čuditi, če pomislimo, kako lažno so se dolga desetletja prikazovali časi druge svetovne vojne in da so nekateri postali izredni mojstri v laganju in začeli izkrivljati tudi dogodke slovenske osamosvojitve. Janša je nadaljeval, da vlada splošno prepričanje, da smo zaradi razrednega spopada, državljanske vojne in komunistične revolucije še vedno usodno razdeljeni. »Ta delitev pa se je še poglobila ali na istih ločnicah na novo vzpostavila v času slovenske osamosvojitve. To je dejstvo, kljub frazam, kako smo bili vsi enotni, vsi za stvar. Resnica je nekoliko drugačna. Slovenci so bili, kar se osamosvojitve tiče, dejansko zelo enotni, ne pa popolnoma enotni. Rezultat plebiscita kaže,da je 90 odstotkov glasovalo za samostojnost, kar pomeni, da nekaj  sto tisoč ljudi bodisi ni šlo na plebiscit, bodisi ni glasovalo za.«

»V politiki pa take enotnosti kot pri narodu ni bilo. V politiki je bila ločnica ali si za Slovenijoali za Jugoslavijo. Ko je leta 1989 bila predstavljena Majniška deklaracija,kjer je pisalo, da želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, je komunistična oblast proti temu lansirala t.i. Temeljno listino, v kateri je bila še vedno Jugoslavija in socialistično samoupravljanje,« je pojasnil Janša. 

                                 KUČAN: SLOVENIJE NI BREZ JUGOSLAVIJE

Po Janševih besedah je Milan Kučan, takratni predsednik slovenskih komunistov, julija 1989 dejal, »da se morajo tisti demokrati, ki s tako vnemo podpisujejo Majniško deklaracijo in se zavzemajo za odcepitev, zavedati, da Slovenije ni brez Jugoslavije in brez socializma.« Nekaj mesecev kasneje je isti Milan Kučan dejal, »da odcepitev Slovenije od Jugoslavije nikoli ni bila njegova intimna teza in da o tem on težko sploh razmišlja.« Janez Janša je nadaljeval: »Tako smo šli na volitve aprila 1990, Demos s programom demokratizacije Slovenije, stranke, ki so nastale iz Zveze komunistov in satelitov, pa so šle na volitve s programom, v katerem je bila Slovenija še vedno v Jugoslaviji. To je bila ključna ločnica med Demosom in kot smo jim takrat rekli, starimi silami.«

Tik pred zaprisego ministrov Demosove vlade se je začelo razoroževati Teritorialno obrambo. To so počeli zato, da ključna točka Demosovega programa, samostojna Slovenija, ne bi bila uresničena. Janez Janša je nadaljeval: »Prvo uro, ko sem prevzel funkcijo, sem prepovedal oddajo tega orožja. Ampak Slovenija je bila kljub temu 85% razorožena, pobrali so vso težko orožje oz. onemogočili dostop do njega.« Dodal je še, da se je situacija v nekaj dneh strateško spremenila, pred volitvami  je Slovenija razpolagala z oboroženo silo, zaradi katere najbrž nihče ne bi poskušal preprečiti osamosvojitve s silo, ampak v nekaj dneh se je to spremenilo. Iz dokumentov, objavljenih v Beli knjigi slovenske osamosvojitve izhaja, da je šlo za skupno akcijo tistih, ki so nasprotovali osamosvojitvi in delali vse, da se to prepreči. »Zaradi tega je bila organizirana MSNZ, to je bila tajna vojaška formacija, ki je bila prilagojena tej količini orožja, ki smo ga zadržali v 14 občinah in majhnih količinah orožja, ki smo ga uspeli do konca leta po težkih mukah uvoziti. Ta formacija je decembra 1990 zavarovala plebiscitno odločitev in iz te strukture je nastala prava Teritorialna obramba oz. Slovenska vojska, ki je junija 1991 obranila Slovenijo, ko je JLA izvedla agresijo. Po enem letu silnih naporov in priprav nismo uspeli zagotoviti niti četrtine tega orožja, ki nam je bilo ukradeno.« 

Janez Janša se je vprašal, ali bi nas JLA sploh napadla, če bi Slovenija razpolagala z oboroženo silo, kakršno je imela pred razorožitvijo. Če ne bi bilo te razorožitve, ki sta jo Jože Pučnik in kasneje Ivan Oman označila za veleizdajo in za katero nikoli nihče ni odgovarjal, se Miloševič niti ne bi odločil, da gre z vojsko nad Slovenijo. »Predsednik vlade Miro Cerar, ki je bil slavnostni govornik na proslavi ob 25. obletnici ustanovitve MSNZ, je govoril,da je šlo za poskus razorožitve teritorialne obrambe. Desetkrat je ponovil, MSZN je nastala kot odgovor na poskus razorožitve.« Janez Janša je ta del zaključil z mislijo: »Tisti, ki so svojo državo Jugoslavijo izgubili, niso nikoli odpustili nam, ki smo hoteli samostojno Slovenijo.«

Ivan Štuhec se je najprej navezal na tezo, da od druge svetovne vojne naprej svojo zgodovino in zgodovinski spomin gradimo na laži, kar je resen, velik problem. Okrog tega se postavlja vprašanje, kaj se dogaja s slovensko inteligenco, posebej zgodovinsko, ki se temu ne zoperstavi in postavi novih kriterijev zaproučevanje zgodovine.        

                              ŠTUEHC: RAZOROŽILI SO TUDI NAŠ ZGODOVINSKI SPOMIN

»Poleg tega, da so razorožili slovensko teritorialno obrambo, so razorožili tudi naš zgodovinski spomin s tem, ko so uničili arhive. Naredili so dve kriminalni dejanji, za kateri nihče ni odgovarjal in se bojim, da tudi nikoli ne bo.« Štuhec je nadaljeval, »da mu je bilo popolnoma jasno, ko se je leta 1988 vrnil iz Italije, da je komunizma konec, bilo je samo vprašanje časa kako se bo to odvijalo. JanezPavel II. je bil tako nevaren za komunističen sistem, da so vse naredili, da bi ga eliminirali, kar so tudi poskušali. Nekateri so pa še vedno mislili, da bo komunizem večen, tudi kakšen v Cerkvi.« Izrazil je globoko strinjanje s tem, da ni bilo nobene enotnosti v času odločanja o samostojnosti, vse kar je bilo na levem polu, vsi so naredili vse pri vsaki stvari, ki jo je poskušal uveljaviti Demos, da se to ne bi zgodilo. Ker je bil medijski prostor takšen, kakršen je še danes, mnogi ljudje tega niso videli.               

                        VOLITI KUČANA – SKREGANO Z ZDRAVO PAMETJO

Štuhec je nadaljeval, da »mu je popolnoma nelogično, kako je mogoče, da je slovenski narod po plebiscitu izvolil Kučana za svojega predsednika, to je skregano z vsako zdravo pametjo. Ampak ljudje niso te informacije imeli, ljudje niso točno vedeli kaj se dogaja. Osebno sem prepričan, da je naša največja katastrofa to, da smo še naprej volili bivšo garnituro. Oni so krasno demokratične vzvode oblasti uporabili, da so ostali na oblasti.« Štuhec ugotavlja, da so si v zadnjih 10 letih uzurpirali vse temeljne institucije v državi in se počutijo bolj močni, kot so se počutili v 80-ih letih. »Stanje v Sloveniji je danes bistveno slabše kot v 80-ih letih. Takrat smo bili v razpoloženju akcije, treba je nekaj narediti, treba je nekaj spremeniti.

Danes so ljudje brezbrižni,nimajo naboja, nimajo poguma, da je treba vzeti stvari v svoje roke in začeti stvari spreminjati. Danes so ljudje prepričani, vsi so isti, nič se ne da, nič se ne izplača, en del skrbi za to, kako bo preživel, en del pa skrbi za to, kako bo čim več pokradel. To je stanje duha, v katerem smo se znašli.« Štuhec opozarja, da »obstaja nevarnost, da demokracija postane sredstvo za diktaturo. Demokracija je krhekdružbeni sistem, ki ga je treba ohranjati pri življenju. Če na to pozabimo,oblast predamo v roke tistim, ki demokracijo izkoriščajo za svoje privilegije in ne za skupno dobro državljanov.«                   

                    NI NALOGA POLITIKE, DA BI OZNANJALA MORALO

Cerarjevo moralo je Štuhec pokomentiral: »Ko se govori v politiki o morali, je treba biti zelo previden. Seveda moramo tudi v politiki vztrajati na temeljnih moralnih principih, ni pa temeljna naloga politike, da bi oznanjala moralo, to je naloga Cerkve, civilne družbe, da skrbi za vrednote.« Štuhec ugotavlja, da se svoboda razume, da lahko nekdo uporabi državne institucije za to, da sebe okorišča in škodi drugim, kar se v slovenskem pravnem redu dogaja, ko se na demokratičen in svoboden način zlorablja pravni red, da se nekoga obsodi brez dokazov, za kar je tipičen primer Patria.

»Gospod Cerar, če bi bi lpravi in etično visoko stoječ politik in tudi pravnik, bi moral v vsakem dosedanjem konkretnem primeru, ko je šlo za očitno nemoralnost znotraj pravnega sistema, to obsoditi. Do sedaj ga še v eni stvari nisem slišal, da bi to naredil.« je zaključil Štuhec. Glede pravosodja je JanezJanša je kot enega ključnih elementov za tako stanje izpostavil dejstvo, da »se pri nas sodi v imenu ljudstva, ljudstvo pa ne sme poznati tistih, ki sodijo. Sodnikov ni dovoljeno slikati. Na televiziji lahko vidimo, kako na Hrvaškem sodnica bere sodbo in jo cela država gleda, včasih lahko vidimo takšen prizor celo iz Egipta ali iz Tunizije, iz slovenskih sodišč pa nikoli.«

»Če bi samo iz ene obravnave primera Patria večina Slovencev lahko gledala posnetek, bi proces naslednji dan padel. To je bila taka farsa, da to ne bi moglo preživeti,« je komentiral medijsko poročanje iz obravnav, s katerih so lahko poročali samo posvečeni novinarji o tem, kdo se je opravičil, koga ni bilo.O usodi vlade Mira Cerarja je Janez Janša povedal, da je to nepomembno, ker Slovenija nefunkcionira kot demokracija z vlado in opozicijo, kjer vlada dela svoje, opozicija jo kontrolira in predlaga svoje predloge, na volitvah se stehtajo in boljši dobijo mandat. Pri nas tega ni, še posebej v zadnjih mandatih, ko sevedno ustanovi neka nova stranka dva meseca pred volitvami. »Največji problem zame kot predsednika SDS je, da ne vemo, kdo bo naš nasprotnik na volitvah«.            

                  MEDIJSKA SCENA – SLABŠE KOT V OSEMDESETIH LETIH

Pojasnil je, da se to dogaja, ker Slovenija nima normalnega medijskega prostora. Nastopajo s tezo, da je opozicija zanič in tudi vlada je zanič, kot rešitev pa ponujajo nove, neobremenjene obraze, s tremi točkami. »Kar je bilo, nimamo nič s tem, mi bomoto delali čisto drugače – ne povedo pa kako ter vse bo bolje – ne povedo pa kaj.« Glede stanja na medijskem področju je Janša ocenil, da je slabše kot v Rusiji. Za primerjavo je opisal situacijo na Kosovem, ki je »na četrtini naše razvitosti, imajo pa 4 televizije, ki pokrivajo celo državo in vsaj dve televiziji sta povsem normalni, kot jih v Sloveniji ni. Imajo 6 dnevnih časopisov in razen dveh, so ostali normalni.« Janša je izrazil strinjanje s Štuhecom, da je medijska scena v Sloveniji danes slabša kot v 80-ih letih. Zato se mora vzpostaviti konkurenčno okolje, za kar imamo možnost v podpori novi medijski hiši.

O družinskem zakoniku Štuhec pravi, da kot duhovnik nima nobenih težav s tem, da je država sekularna in liberalna. Teologija ne more biti edino merilo za vzpostavljanje pravnega redav državi in Cerkev se tega zaveda. Štuhec je nadaljeval, daje »potrebno razpravljati in argumentirati z vidika zdrave pameti, z vidika razuma, z vidika znanosti, z vidika, ki je vsem ljudem jasen. Moj argument pri spreminjanju družinske zakonodaje je sledeč, če mi nekdo lahko dokaže, da sta dva moška ali dve ženski lahko enako moškemu in ženski, potem s tem nimamt ežav, lahko naredite izenačitev. Še vedno pa mislim, da mi tega nihče ne moredokazati, ne eksperimentalno, ne pravno, ne kakorkoli drugače.« Štuhec je pojasnil, da»nima težav s tem, da se uredi položaj tistih, ki so istospolno usmerjeni in živijo v trajnih skupnostih, skupaj oblikujejo premoženje, imajo težave povezane s socialnimi in zdravstvenimi zadevami in to država mora urediti, država ni Cerkev. To pa ne pomeni, da mora država spreminjati stvari, ki se jih ne da spremeniti. Vsi smo različnega spola in tega se ne da spremeniti.«

Država pa je v času vlade Janeza Janše to v veliki meri že uredila in nihče ni naredil analize, koliko parov se je registriralo. Zakona niso bojkotirali, ker bi bil slab, ampak ker želijo na nek način spremeniti kulturno izhodišče v družbi. »Gre za čisto ideologijo,ideološki boj, ideološki spor, tudi na predpostavki, ker vedo, da Cerkev na tonikoli ne bo pristala in ne more pristati in ker je Cerkev vedno dobrodošlo orožje,bodo to izkoriščali v politične namene,« zato, je poudaril Štuhec, se mora Cerkev pametno angažirati in ne neumno. »Cerkev mora v javnosti nastopati s pametnimi argumenti.« V nadaljevanju se je ponovno dotaknil medijskega prostora. »Bil sem kolumnist v Dnevniku, v najbolj rdečem časopisu, udbovskem časopisu. Napisal sem komentar, v katerem sem zastopal neka stališča, oni pa so objavili 10 člankov, ki so rušili moje stališče. Zato sem nehal držati demokratično fasado enoumnemu slovenskemu medijskemu prostoru, ker je potrebno enkrat iz fasade iti v realnost.«                           

    PRIBEGUNSKI PROBLEMATIKI BRUSELJ RAČUNA NA ZIMO

Problema beguncev oz. migrantov po besedah Janše Evropa na svojem ozemlju ne more rešiti, ker bo postala takšen prostor, iz katerega oni sedaj bežijo. Evropa lahko pomaga, da se problem rešuje tam, kjer nastaja. Del kritik je upravičen, saj je bilo premalo narejenega. Glede Schengenske meje je Janša pojasnil, da je to varovana meja in da vsak tujec, ki želi vstopiti, moras kozi določeno proceduro, da s predloženimi dokazi pridobi ustrezna dovoljenja. Migranti, ki so vstopili v to območje, niso izpolnjevali teh kriterijev, niti kriterijev prosilcev za azil. Tudi tukaj je predpisana procedura, ki ni bila spoštovana. »V Bruslju obstaja upanje, da bo zima ustavila val in se bo preko zime našla rešitev, kar je precej optimistično pričakovanje. V vsakem primeru bi morala mednarodna skupnost izvesti vrsto ukrepov, ki jih ni. Predvsem za to, da se razmere stabilizirajo,« je nadaljeval Janša. Kar se tiče Slovenije, je Janša izrazil mnenje, da če bi šlo več teh ljudi, ki so šli preko Madžarske, šlo preko Slovenije, vlade ne bi imeli več, ker je bila nepripravljena, v trehd neh večjega navala, so humanitarne organizacije skrbele za prehrano teh ljudi in tudi za policiste, država ni bila v stanju poskrbeti za policiste. »Gneča bo nastala pred tistimi mejami, ki bodo bolje varovane, ker je Schengen v večji meri razpadel. Napadalo se je tistega, ki se je trudil spoštovati evropski pravni red,« je povedal Janša in se vprašal kakšna bo usoda Evrope, če bo moralno vodilo to, da so za Nobelovo nagrado predlagani tisti, ki tega reda niso spoštovali. Nadaljeval je bolj optimistično, v reševanje problema se vključujejo Turčija, Libanon, namenjajo se milijarde, da se tem ljudem pomaga čim bližje, koraki gredo v pravo smer.

                               SLOVENCI IMAMO PROBLEM Z LASTNO IDENTITETO

Ob koncu se je Janez Janša dotaknil še knjige Noriško kraljestvo. Pisanja se je lotil zato, ker imamo Slovenci veliko problemov z lastno identiteto. Identiteta je to, da veš kaj si in to tudi hočeš biti. Po Janševih besedah je bila ena glavnih značilnosti časa komunizma, da je oblast skušala prepričati ljudi, da se je zgodovina začela leta 1945, kar je bilo prej, je bilo označeno za nazadnjaško. Ni se smelo govoriti o naših rojakih, ki so odšli v Argentino ali drugam, so pa v času Avstro-Ogrske prispevali h kulturi, vojski, znanosti ali umetnosti tistega časa in jih najdemo v avstrijskih ali ameriških enciklopedijah.

»Petdeset let socializma je nas Slovence zelo uspešno odrezalo od pomembnih virov naše identitete, naše samozavesti,« je poudaril Janša. Spregovoril je o izvoru Slovencev, v učbenikih je pisalo, da »so Slovenci prišli izza Karpatov nekje med 5. in 6. stoletjem, nikjer ni pisalo čisto natančno« in pojasnil, da za tačas obstajajo dokaj natančni zapisi o tem, kaj se je dogajalo v evropskem prostoru. Večina Slovencev je še danes prepričanih, da je temu tako. Po Janševih besedah so ti zapisi čista izmišljotina, pravljica. Nikogar ni zanimalo, kaj se je dejansko dogajalo na naših tleh pred 2000 leti. Raziskovalo se je čas Karantanije, tisoč let prej je obstajalo Noriško kraljestvo, industrijska velesila in o tem nič nevemo. Po razpoložljivih zgodovinskih virih je nastal roman Noriško kraljestvo, izmišljena zgodba postavljena v zgodovinski okvir.

Janez Janša se je še enkrat dotaknil identitete in sicer preko državne himne. Opozoril je, da v Ustavi piše, da je slovenska himna Prešernova Zdravljica, ki se je do leta 1994 izvajala v celoti, ko je na Školjčev predlog bil sprejet zakon, v katerem piše, da je slovenska himna 7. kitica Zdravljice. »Smo edini narod, ki se v himni ne predstavi, pojemo himno, ampak ne pojemo o sebi, pojemo drugim,« je besede Borisa Pahorja povzel Janez Janša in pojasnil, da je SDS večkrat poskušala spremeniti protiustavni zakon in nikoli ni dobila podpore. Nadaljeval je, da se vsa Evropa ukvarja s procentom prebivalcev, ki je drugačne spolne usmeritve kot ostala večina in če je to glavni problem Evrope, je to smer v samomor, ker iz istospolnih parov ne nastane nov človek in če ne bo novih ljudi, bodo prišlil judje od drugod.

»Dokler se ta miselnost v Evropi ne bo spremenila, tako dolgose ni treba čuditi, če bodo prišli tudi ljudje, ki so nam tako ali drugače všeč ali ne,« je strnil Štuhec. Ob koncu je Štuhec izrazil skrb, da »se pod plaščem begunstva skriva načrt za osvajanje evropskegaterena in pri tem Evropa s svojo miselnostjo in izgubljeno identiteto vsenaredi za to, da bo prišlo do kulturne, miselne ali celo religiozne spremembe in preobrata na evropskem kontinentu in v veliki meri smo si sami za to krivi!«

Za imeniten kulturni program je poskrbela skupina Spes družine Ivančič iz Veržeja. 

Posnetek pogovornega večera v Veržeju je dostopen tudi spodnjih povezavah: