Janez Janša: Imamo nelegitimnega predsednika vlade in nelegitimnega predsednika državnega zbora!

“Pravni epilog smo dobili, ampak materialno je pa še vse tako kot je bilo: so rezultati volitev, je vlada na podlagi teh rezultatov, je večina v državnem zboru, je predsednik državnega zbora,” je bil pred pred Vrhovnim sodiščem kritičen predsednik SDS Janez Janša.  Drage vztrajnice in vztrajniki, dragi prijatelji,kot je bilo danes že večkrat rečeno na teh stopnicah, se bliža prva obletnica vaše vztrajnosti. Takšna obletnica je vedno čas za refleksijo, za to, da pogledamo nazaj, kaj se je zgodilo in kaj smo v tem času dosegli. Kot smo že večkrat dejali – tudi iz tega mesta – je vztrajanje Odbora 2014 rodilo mnogo dobrih sadov v tem času in tisti, ki je morda dvomil v smislenost tega vztrajanja pred enim letom, mislim, da danes ne dvomi več. Seveda pa še nismo na koncu poti. V zadnjem času, ko so prihajale – predvsem iz ustavnega sodišča – dobre novice, so iz slovenskih sodišč prihajale tudi slabe novice. Med drugim je bil v tej stavbi za verbalni delikt, za to, ker si je drznil kritizirati režimskega zgodovinarja, obsojen dr. Boštjan Turk. Bil je obsojen za nekaj, za kar recimo ne bi bil obsojen niti zadnja leta bivše Jugoslavije in komunističnega režima. Tako v jugoslovanski kot v slovenski kazenski zakonodaji je obstajala vrsta členov, v katerih se je verbalni delikt – se pravi  kritiko, javno besedo – neposredno opredeljevalo kot kaznivo dejanje. V naši zakonodaji tega ni, ampak so kljub temu s kršenjem te zakonodaje in seveda ustavne pravice verbalni delikt ponovno skonstruirali. In to ne samo teoretično. Kot rečeno je bil dr. Boštjan Turk obsojen – in to ne na prvi stopnji, ampak pravnomočno – za verbalni delikt. Slovenija je ponovno postala nek unikum. Smo edina država, ki je članica EU in ima obsojenega intelektualca – profesorja ljubljanske univerze – zaradi kritike, zaradi verbalnega delikta. Tisti, ki bi morali prvi priti pred to hišo in protestirati, tisti, ki so leta 2007 pisali po Evropi peticijo, kako bo predsedovanje EU s strani naše vlade predstavljalo nevarnost za to unijo, tistih ni bilo nikjer. Neko anemično sporočilo je bilo dano slovenski javnosti in nič se ni zgodilo. Minila bodo leta preden bo ta sodba verjetno razveljavljena, razen, če ne bomo naše vztrajanje okrepili in v času, ki ne sme biti tako oddaljen, dosegli potrebne reforme slovenskega sodstva in pravosodja nasploh, pa tudi drugih institucij. To je prva stvar, ki se je zgodila in bi nas morala močno strezniti, ne samo nas, ki smo danes zbrani tukaj, ampak tudi vse, ki živimo v tej državi. Drug takšen signal pa je prišel včeraj in danes. Mi smo v ponedeljek slovenskemu političnemu vrhu predlagali interni sestanek, na katerem smo želeli od njih slišati predloge, kako popraviti to krivico, ki je bila prizadejana slovenski demokraciji v lanskem letu, ko je bilo dvoje volitev – tako državnozborske kot lokalne – zaznamovanih s sumom legitimnosti. Kako priti do nekih političnih odgovorov na vprašanje, kako ravnati v prihodnje. Kako dati neko politično piko na i tem dogodkom, potem ko smo praktično eno leto potrpežljivo čakali – tako kot so od nas zahtevali – na to, da se zadeve razrešijo po sodni poti. Pravni epilog smo dobili, ampak materialno je pa še vse tako kot je bilo: so rezultati volitev, je vlada na podlagi teh rezultatov, je večina v državnem zboru, je predsednik državnega zbora in ta stvar, ki se ji reče legitimnost, je v demokraciji temeljnega pomena. Nobena demokracija brez legitimnosti ne funkcionira, je nekaj drugega od tega kar v bistvu pomeni ta beseda. In to je predvsem problem za njih. Oni so na položajih, kjer so po ustavi braniki te legitimnosti, čeprav nad nekaterimi samimi visi sum. Veliko vprašanje je, če bi vsaj dva od teh treh bila na teh položajih, če ne bi bilo zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov v lanskem letu. Ampak kljub temu smo mi eno leto potrpežljivo čakali, tako kot so nam vsi govorili. Počakajte na pravni razplet zadeve, na odločitve sodišč. Je prva stopnja, druga stopnja, tretja stopnja, četrta stopnja – no, na četrti stopnji smo dobili – te odločitve, potem pa je zavladala tišina. In zaradi te tišine smo mi v internem pismo – ki ga nismo poslali medijem, samo tem trem politikom po kurirju, niti ne po pošti – predlagali, da se usedemo in predvsem smo mi želeli slišati od njih predloge, kako zdaj ravnati. Nikjer nismo zahtevali – niti ene besede ni – predčasnih ali kot je rekel včeraj predsednik državnega zbora – jaz bom zdaj vedno rekel nelegitimen predsednik državnega zbora Brglez -, izrednih volitev, kar po njegovem pomeni pravzaprav izredne razmere. To je itak bedarija sama po sebi, ampak tega nismo zahtevali. Mi od njih terjamo predloge, kako rešiti to situacijo. Oni so na teh funkcijah, so plačani za to, pravijo, da so legitimno na teh funkcijah, torej naj podajo odgovore. Namesto teh odgovorov, namesto nekega klica, kjer bi se skušali uskladiti za nek termin sestanka, ki bi vsem odgovarjal, je iz pisarne predsednika državnega zbora pismo romalo seveda na izpostavo foruma 21 na Pop TV. Pismo je bilo objavljeno in takoj potem je tudi že sledil napad na to pismo še preden se je to dalo sploh prebrati. Večina medijev je sploh najprej objavila odgovor, potem pa pismo.  Ta naš poskus je bil iskren, bil pa je tudi nek lakmus. Želeli smo slišati od tistih, ki so na teh odgovornih mestih – vsaj formalno, po ustavi so na teh mestih, če jih vodi nekdo drug v ozadju, to meine v tem trenutku ne zanima; pred zgodovinoi so oni odgovorni –, ali imajo odgovore na to vprašanje legitimnosti, ki se zastavlja. Tega ni mogoče ignorirati. In potem ko smo potrpežljivo čakali eno leto, da pride do pravnih razpletov, tako kot so od nas terjali, namesto nekega iskrenega vabila na ta pogovor smo dočakali ta napad. Včeraj od nelegitimnega predsednika državnega zbora, danes pa še od nelegitimnega predsednika vlade. V podobnem stilu. Hkrati pa so danes cel dan v slovenskem parlamentu potekale tudi bralne vaje največje vladne stranke. Stranke Mira Cerarja, kjer so že za naprej skušali s spremembami zakonodaje zagotoviti, da bi v prihodnje podoben poskus zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov bil bolj učinkovit.Hkrati so pa govorili, da to ni usmerjeno proti nikomur – brali, ne govorili, se opravičujem. Glejte to dvoje, vsa ta znamenja, pravzaprav so že tri, nakazujejo to, da se pravzaprav kljub tem sodam ustavnega sodišča ni nič bistvenega spremenilo. Za njih je to samo etapni poraz, po katerem j etreba samo še bolj prilagoditi institucije in zakonodajo, da bodo naslednjič uspeli. Torej tukaj ni nekega premeisleka, kako stopiti korak nazaj, se dogovoriti za neko sodelovanje, eventuelno tudi za to, da se ta čas nelegitimnosti čim prej skrajša. Mi smo te predloge pričakovali od njih. Namesto vsega tega kar bi normalno pričakovali v neki civilizirani državi, spremljamo zgolj napore, kako ponoviti vajo s težjim orožjem.Meseci, ki so pred nami, žal ne bodo meseci, ko bi lahko počasi, dogovornoreformirali tisto, kar je pač v Sloveniji treba reformirati in se osredotočili na teme, ki zadevajo vsakdanjo kvaliteto življenja v tej državi, ampak se bo treba očitno še naprej boriti na tej glavni fronti. In problem ni samo v tej hiši in v tej instituciji.To kar se je dogajalo v tej hiši je enostavno rodilo posledice in te posledice so naseljene po drugih institucijah. Jaz tega bolje kot je prej vztrajnik Boris opisal v rimih ne znam opisati z besedami. In to je v tem trenutku ključni strateški problem te države. Zaradi tega je cel zastoj, ker se skuša nekaj kar je belo prikazati kot črno in obratno, ker dejstva do večine ljudi sploh ne pridejo, tudi ne pride do zadostne energije za to, da bi se stvar učinkovito spremenila kot se običajno spreminja v normalnih državah, ko se pač neka opcija, ki je prelomila predvolilne obljube – je nesposobna – pač poslovi in zmaga neka alternativa. Pri nas se v tem okolju potem vedno rodi nekaj fantomskega in nova prevara. To je vse skupaj povezano. En monopol vzdržuje drugega. Ena prevara omogoča drugo in nekje je pač treba to prebiti.Dve točki sta, kjer je potrebno naše napore vztrajanja še bolj osredotočiti. Eno je reforma pravosodja v celoti, na kateri odbor resno dela. Jaz sem zelo vesel, da se je veliko eminentnih slovenskih pravnih strokovnjakov vključilo v te napore. Predlogi, ki bodo izdelani, bodo slej ko prej sprejeti in uveljavljeni, tega ni možno preprečiti. Zato, da se bo to hitro zgodilo, pa je potreben preboj tudi na medijski fronti.  Zaradi tega na tem mestu ponavljam podporo pobudi, ki jo ponavljam že od novega leta naprej, pa se je to opazilo šele pred nekaj tedni, prej se je to vztrajno skušalo zamolčati. Podporo pobudi za ustanovitev nove medijske hiše, ki bo omogočila, da bodo ljudje v Sloveniji vedeli, kaj se je v Sloveniji dogajalo. To je bil vse do danes ključni problem. V ponedeljek dobivate slovenski davkoplačevalci na mizo enega velikih računov za posledice tega problema. V slovenskem parlamentu je zakon, na podlagi katerega boste morali plačati najmanj 400 milijonov evrov za t.i. ukradene vloge varčevalcev Ljubljanske banke.Slovenska javnost je obvščena samo o tem, da je to pač razsodba evropskega sodišča, da je razsodbe treba spoštovati in da morate seči v žep. Ko smo mi predlagali na odboru za finance, o katerem noben medij ni nič poročal, neko dopolnilo zakonu, da je tukaj treba raziskati tudi odgovornost. Ni bilo nobene pripravljenosti za to. Ampak mi bomo v ponedeljek – in spremljajte če utegnete – to sejo, natančno razložili, kako je prišlo do tega problema.Ko smo skušali to razložiti leta 1993, pred 22 leti, so nas v začetku leta 1994 izgnali iz vlade, zgodila se je Depala vas, kajti šlo se za preveč pomembno stvar, šlo je za dogajanje v času, ko so nekateri rekli, da sestopajo z oblasti, v resnici so pa sestopali denar iz slovenskih bank na druge račune. Tudi iz tistih računov za katere naj bi zdaj plačevali vsi slovenski davkoplačevalci. Za nekatere pa smo itak že, ko se je dogajala t.i. prva sanacija slovenskih bank. Tega zakona nikoli ne bi bilo na dnevnem redu, če bi bila slovenska javnost obveščena o tem, kako so se stvari dejansko dogajale. Že zdavnaj bi se stvari drugače obrnile, leta 1994 tisti ustavni zakon ne bi bil nikoli sprejet, ampak bi namesto tega bil sprejet kakšen zakon o odgovornosti tistih, ki so to bančno luknjo povzročili. Ker se to ni zgodilo, poleg teh računov, o katerih bomo govorili v ponedeljek, dobivamo zdaj še račune za 8 milijard za druge bančne luknje in zato so pokojnine v Sloveniji za tretjino nižje kot bi dejansko bile. Plače so za tretjino nižje in včeraj je bil objavljen podatek, po katerem so Slovenijo po življenjskem standardu prehitele Litva, Poljska in še nekatere druge srednjeevropske države, ki so bile za skoraj polovico BDP na prebivalca za nami, ko smo stopali v samostojno življenje.Vsi računi se nekoč strnejo v neke številke, treba jih je plačati.To, kar se je dogajalo v tistih časih, ko smo se osamosvajali in nekoliko prej – za našimi hrbti so veliki računi – zdaj prihaja na mizo. Vedno se to zgodi, tega ni mogoče potlačiti. Če ne bi bilo vztrajanja, recimo, če ne bi bilo vseh teh naporov, ki smo jih vložili tudi v tem času, da se vsaj nekaj stvari zajezi, bi bila Slovenija danes nižja od Grčije, še bistveno večji problem in seveda je to dokaz, da se vztrajanje in boj za resnico vseeno splačata. Kdor želi neposredno slišati z imeni, priimki, datumi in dejstvi, kako je prišlo do tega računa 400 milijonovevrov za slovenske davkoplačevalce , naj v ponedeljek spremlja sejo državnega zbora, začela se bo ob 13. uri popoldne.Čisto za konec mogoče še nekaj, ker vidim tam zadaj neke zastave sodelavcev okupatorja iz leta 1991 – kot je danes rekel eden v državnem zboru – z rdečo zvezdo, bi rad spomnil na krčevite poskuse, ki jih predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša vlaga v to, da bi zanikal kakršnokoli zvezo s tistimi časi, pa svojo vlogo v tistih časih, pa sodelovanje z vojaško varnostno službo, pa z režimom in rdečo zvezdo itn. Ampak to mu nekako ne uspeva, ker ti njegovi podporniki stalno spominjajo na tako povezavo. Iz tega vidika so oni za njega večji problem kot vi in on je zaradi njih bolj zaskrbljen. Zato jih vabim, da še vedno prihajajo, da jasno izražajo svoja stališča – živimo v demokratični državi – in da vedno jasno povedo, tukaj smo za to, ker branimo Branka Maslešo, vrhovno sodišče itn. Gliha skup štriha!Glede na to, kaj počnejo nekateri posamezniki v slovenskem pravosodju, ni čudno, da jih podpirajo ljudje z zastavami zločinskega režima in terorističnih organizacij. Zdaj na žalost odhajajo, ampak upam, da bodo še prišli.Mi pa bomo vztrajali s slovenskimi in evropskimi zastavami, s slovenskimi in evropskimi vrednotami, z zavedanjem, da tako kot piše v Svetem pismu, ni pravega miru brez pravičnosti in za koncentracijo naših naporov: omenjeni dve točki. Torej do jeseni, ko se ponovno zberemo, to ne bo prazen čas, več stvari je potrebno pripraviti, razširiti je treba naš krog, nabrati si j epa treba tudi svežih moči. Torej vsem želim prijetne dopuste, izkoristite poletne dneve, da ste čim več s tistimi, ki jih imate najraje, da si napolnite baterije, pa da vmes preberete tudi kakšno dobro knjigo.Na koncu tudi še osebna zahvala Alešu, Darji, Mojci in vsem ostalim iz kolegija odbora, pa seveda našim redarjem tukaj, ki skrbijo za to, da se zbiramo mirno, odločno, vendar dostojanstveno in seveda vsem vam, ki prihajate tudi iz oddaljenih krajev naše domovine. Vaš prispevek je dvojen, hvala lepa!