Janez Janša: Gospodarstvo je močan faktor vpliva, ima pa šibek glas

Uvodoma je opomnil, da smo slišali veliko dobrih ocen, predlogov in optimizma in da ima vlada še veliko manevrskega prostora na področju davkov. Poudaril je, da je odgovor mnogo bolj kompleksen kot le to, da bi potrebovali šolski sistem, ki bo prilagojen sedanjim in bodočim potrebam slovenskega gospodarstva, stabilno okolje, kjer lahko poslovno načrtuješ in fleksibilno delovno zakonodajo, kjer trg deluje v polni meri v obe smeri. Slovenija je v primerjavi z partnerji Evropske unije in enotnega trga na poziciji, ki ni tako slaba, vendar stanje ni tako dobro, kakršno bi lahko bilo.

Dodal je, da sta za stabilnost in stanje v Sloveniji zaslužna dva stebra, to sta gospodarstvo, ki se je po razpadu jugoslovanskih trgov rekordno hitro prilagodilo novim razmeram in pokazalo, da je trdno tudi v najbolj kriznih časih in lokalna samouprava, kjer imamo župane, ki so lahko dolgoročno načrtovali in tako bistveno povečali kakovost življenja na podeželju.

Opomnil je na velik sloj birokracije, ki upravlja s preko 20.000 predpisi, ki veljajo na državni ravni. Prva reforma mora biti reforma tega sloja, ljudi, ki delajo bolje, je treba tudi bolje nagrajevati in postaviti realne kriterije, brez tega, da bi sindikati odločali, kdo je boljši in kdo je slabši. Nad birokratskim slojem in dvema stebroma stabilnosti imamo sistem upravljanja s državo s tremi ločenimi vejami oblasti. Tu se spopadata koncept pretežnega ustvarjanja in koncept pretežne redistribucija in tukaj imamo velike težave. Morali bi se dogovoriti za vzpostavitev strateških ciljev in okoli teh dobiti soglasje, predpogoj za to je pa razčiščenje temeljnih pojmov. Kot je poudaril Janez Janša, se pri nas meša pojem socialni in socialistična država: “Socialna država pomeni, da ustvarjaš enake izhodiščne možnosti za vse, ne pa da se vodi politika enakih želodcev. Mešata se tudi pojma javno in državno. Velikanska razprava je o tem, kako je treba narediti reformo, v bistvu pa se gre v smer vzpostavljanja državnega zdravstva. Le takrat, ko bomo debato pripeljali do konca, ko bomo vedeli, kaj pojmi pomenijo, bomo lahko vezali konkretne cilje.”

Svaril je pred tem, da nam v nasprotnem primeru grozi situacija, kjer bo kot uradna religija predavalo, da je vsaka potreba človekova pravica in da mora država te potrebe zadovoljiti. Tisti, ki ustvarijo več pa morajo progresivno več prispevati, da se zadovolji potrebo tistega, ki misli, da je njegova potreba človekova pravica in to je spirala brez konca.

Predsednik SDS je opomnil, da je glas gospodarstva močan oziroma, da je gospodarstvo močan faktor vpliva, ima pa šibek glas: “Ko delodajalska organizacija zapusti ekonomsko socialni svet je to malovredna novica v poročilih in greste naprej delat. Ko sindikati zapustijo ekonomsko socialni svet gredo na ulice protestirati, je to osrednja novica in dosežejo svoje. Slovenija je prav tako edina država, ki se ima za demokratično, kjer privatno podjetje ne sme prispevati politični strank, za katero misli, da najbolje zastopa njihov program, neka omejena finančna sredstva. Pri nas je to prepovedano, v Nemčiji  predstavniki podjetji lobirajo in se borijo za to, da bi določena politična stranka zastopala njihove interese. Pri nas pa se je vzpostavila neka miselnost, da je to nekaj bogokletnega. Kot je dejal Janša: “Potem pa so na drugi strani takoimenovani neizvoljeni, nevladne organizacije, ki ne ustvarjajo nič, govorim o tistih, ki so najbolj glasni, ne o gasilcih, imajo pa močan glas.”

Za konec je predsednik Slovenske demokratske stranke pripomnil, da naj se na naslednji vrh slovenskega gospodarstva, če to želi biti slišano, povabi še sindikate in nevladne organizacije, ki imajo močnejši glas v tej državi in bolj vplivajo na odločevalce, kot gospodarstvo, čeprav bi moralo biti realno stanje popolnoma drugačno in slika obrnjena.

Celoten nagovor si lahko ogledate tukaj.