Janez Janša: Evropa danes ni več takšna, kot je bila leta 2004, ko smo vanjo vstopili

V petek, 24. junija 2016, je v Ribčah pri Litiji potekalo srečanje članic in članov Zasavske regije SDS. Zbrane je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik Janez Janša.

Njegov nagovor v celoti objavljamo v nadaljenju.

Spoštovani kolegice in kolegi, dragi prijatelji,

veseli me, da sem ob tej priložnosti tukaj med vami. Veseli me, da ste spet obudili to lepo tradicijo druženja, tukaj v senci, kjer se ta poletna vročina ne pozna toliko. Prej je Boris rekel, da ste delali za vreme, še malo preveč, mogoče naslednjič kako stopinjo manj. A vseeno, za takšno druženje je to poletno vreme v redu in glejte, nadaljujte to tradicijo. Večrat se zberemo skupaj, večkrat imamo priložnost, da tudi med seboj izmenjamo misli in stališča, bolj bodo ta jasna in močnejši bomo. Ni dovolj, da se družimo samo na na družabnih omrežjih, na Facebooku in tako dalje. Marsikdo je nekaj časa mislil, da je to dovolj. Ni res, tisto je seveda tudi potrebno v tem času, ampak takšna srečanja, kot je tole in tudi drugod po drugih regijah v Sloveniji, ki potekajo v tem času, so še kako potrebna. Mislim, da boste vsi odnesli lepe vtise in hvala vsem, Borisu in ostalim, ki ste to pripravili.

Veselimo se edinstvenega dosežka slovenskega naroda

Seveda to naše druženje poteka v posebnem času. Če to ne bi bil poseben čas, bi na tem mestu končal ta nagovor, ker smo se zbrali predvsem zaradi druženja in veselja. Tudi bi bilo verjetno bolj prijetno poslušati te krasne pesmi Valvazorja, ne pozna se jim, da imajo že 30 let za seboj, razen po kvaliteti seveda, ampak čas je poseben iz dveh razlogov, zato mi dovolite še nekaj dodatnih stavkov.

Po Sloveniji se v teh dneh zbiramo večinoma iz veselja zaradi tega, kar se je zgodilo pred 25 leti. Zaradi tega zgodovinskega dosežka slovenskega naroda, izjemnega dosežka, edinstvenega dosežka v stoletni, tisočletni zgodovini Slovencev. In tisti čas pred 25 leti pa tudi še kako leto prej, mogoče kasneje, je čas, ki predstavlja neko vezivo Slovencev, neko vrednostno središče, čas, ki nas kot narod ne deli in ki dokazuje, da je narod lahko enoten tudi takrat, ko je politika razdeljena, samo če so pravi predlogi na mizi.

Za to enotnost naroda imamo empirični dokaz, imamo rezultat plebiscita. Tudi za razdeljenost takratne politike imamo empirični dokaz, imamo glasovanje v parlamentu, kjer je bilo treba to potem izglasovati in kjer je Demosova koalicija te odločitve sprejela včasih z enim, včasih z dvema, včasih s tremi glasovi večine. Ampak kakorkoli, Slovenci smo tudi 6 mesecev po plebistcitu dokazali, da smo s tisto odločitvijo mislili resno in to smo dokazali s pripravljenostjo, da odločitev, ko je bila samostojna Slovenija razglašena, tudi branimo. Še posebna zahvala vsem, ki ste takrat bili v različnih uniformah, v katerih ste Slovenijo branili. Vidim nekaj veteranskih obrazov tukaj. Iskrena hvala tudi za nazaj, za tisti čas pripravljenosti za to, da Slovenijo obranimo, kar je uspelo.

Slovenska demokratska stranka je nastajala pravzaprav s slovensko državo. Naše korenine so v slovenski pomladi in slovenska pomlad je tisti čas, ki je dal Sloveniji državo. Mi se temu nikoli ne bomo odpovedali. Veliko jih je že bilo v zadnjih 25 letih, ki so slovensko pomlad razglašali za mrtvo, ampak dokler je tukaj Slovenska demokratska stranka, slovenska pomlad nikoli ne bo mrtva in dokler je tukaj samostojna Slovenija, bodo ti sadovi živeli in to bo še dolgo. Upajmo, da nobeni generaciji v prihodnosti ne bo treba ponavljati tega, kar je bilo potrebno narediti naši generaciji pred 25 leti.

Evropa danes ni več takšna, kot je bila, ko smo vstopili vanjo

Še posebej to upam danes, ko smo se zbudili v nek dan, ki je podoben včerajšnjemu, pa vendarle ni tak. Kajti včeraj je neka druga država, bistveno večja od naše, s katero pa smo bili skupaj v Evropski uniji, izglasovala, da bo to unijo zapustila. Mislim na britanski referendum in Evropa danes ni več takšna, kot je bila leta 2004, ko smo vanjo vstopili.

Pred nami je žal nek čas nestabilnosti in veliko truda bo potrebno, da se vsaj večino stvari vrne v stare kolesnice. No in v teh časih, ki so pred nami, je Slovenija in slovenska država nekaj, kar dobiva dodaten pomen. Če je mogoče kdo v Sloveniji mislil, da po letu 2004, ko smo postali del Evropske unije, slovenske države ne pravzaprav potrebujemo več, da je tukaj Nato, ki nas bo branil, da je Evropska unija, ki nas bo hranila in tako naprej, tudi takšne stvari smo slišali, danes te iluzije ni več.

Nekaj, kar je bilo še pred par leti nepredstavljivo, je zdaj, upajmo, da se nikoli ne bo zgodilo, ampak je tudi realen, možen črn scenarij, se pravi, Evropska unija lahko tudi razpade. Šla je skozi veliko kriz od svojega nastanka, ampak značilnost teh kriz, skozi katere je doslej šla EU, je bilo to, da pač ni bilo soglasij o tem kako naprje, kako narediti naslednji korak in je bil zaradi tega nek zastoj v razvoju.  Zdaj se je pa prvič zgodilo, da je bil narejen nek korak nazaj. Ne gre zgolj za zastoj, ampak gre za korak nazaj. Gre za to, da je ena od držav in to ne katerakoli, ampak ena od največjih, Evropsko unijo zapušča. To bo imelo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice in slovenska država je nekaj, kar mora ponovno stopiti v ospredje v teh časih in Slovenija mora biti pripravljena na vse scenarije. So trije različni možni, ne bom vas s tem utrujal. Pred kako uro, dvema urama smo končali nujno sejo Izvršilnega odbora stranke in potem smo tudi javnosti predstavili naša stališča do tega vprašanja. So objavljena na spletu in mogoče še v kakem drugem mediju, tako da kogar to bolj podrobneje zanima, naj si to pogleda, no ampak dva stavka o tem, zakaj v tem trenutku še bolj potrebujemo to, kar smo izglasovali pred 25 leti.

Gospodarske in pravosodne reforme v Sloveniji so nujne

Prišlo bo do novega razvrščanja znotraj EU. Ob tem razvrščanju bodo zagotovo v prvi fazi na prvem mestu gospodarski kazalci, makroekonomski kazalci. Če se bo oblikovalo neko ožje jedro Evropske unije na osnovi evroobmočja in se bo to preurejalo, bodo tukaj ključni gospodarski kazalci. Torej krepitev slovenskega gospodarstva kot stebra slovenske državnosti je v prihodnjih mesecih za Slovenijo ključnega pomena. Če je doslej še kdo imel kake izgovore ali pa našteval razloge, zakaj te ali pa druge reforme tukaj še ne bi naredil, zdaj teh razlogov ali pa izgovorov ni več. Najkasneje do konca tega leta bi morala oz. mora Slovenija razbremeniti gospodarstvo, zmanjšati stroške, še posebej obremenitev dela, ki so enormni v državi, odpraviti administrativne ovire za funkcioniranje gospodarskih dejavnikov, odpraviti ovire, ki preprečujejo tuje investicije v Sloveniji, ena od glavnih ovir je pravna varnost. Naše sodstvo, ko gre za reševanje gospodarskih sporov pa za zaščito investicij, ne funkcionira v realnem času. Štiri leta je povprečni čas za rešitev gospodarskih sporov, v tem času podjetja propadejo, ljudje gredo na kant in jasno, kdo bo vlagal v državo, kjer bo čakal štiri leta na to, da bo iztožil svoj denar, če mu ga nekdo ni plačal. Se pravi, vse to so zaviralci našega gospodarskega razvoja in če hočemo v prihodnjem razrščanju znotraj Evropske unije spadati v prvo kategorijo, je to nujno potrebno odpraviti.

Na drugem mestu, ko gre za vprašanje slovenske države, je krepitev naše obrambe. Pred nekaj tedni je predsednik države, ki je tudi formalni poveljnik slovenskih obrambnih sil, ugotovil, da je Slovenska vojska v tako slabem stanju, da bi v primeru neke nevarnosti ne bila spodobna opraviti svoje ustavne vloge, se pravi učinkovito braniti države. To je treba rapidno spremeniti, če bo potrebno, tudi z uvedbo splošne vojaške obveznosti nazaj. Nekaj evropskih držav je to že storilo in mnoge o tem razmišljajo v teh razmerah, torej tudi Slovenija bo pač, kakorkoli je to po svoje nepopularno, morala storiti za to, da se pripravi na te nestabilne čase, ki so pred nami.

Seveda Slovenija bo morala zelo resno vzeti svoje obveznosti v zvezi Nato. To Severnoatlantsko zavezništvo danes ni nekaj nepomembnega, ali pa nek strošek, je v teh novih razmerah še dodatno dejavnik stabilnosti, s temi dezintegracijskimi procesi v Evropi je Nato faktor stabilnosti, ki je skoraj enako pomemben, kot je bil v času hladne vojne. Kajti ti procesi dezintegracije v Evropi bodo povečali možnost konfliktov na obrobju. Številne države, ki danes želijo v EU, ki so včeraj mislile, da je to realen cilj, danes tega večinoma ne mislijo več, ker če države odhajajo od nekod, potem je veliko vprašanje, ali se lahko takšna skupnost vsaj kratkotrajno še širi in marsikaj se bo dogajalo na tem polju, žal tudi v naši neposredni soseščini, kjer so nerešeni regionalni strateški problemi.

Povezovati se moramo z državami Srednje Evrope

Za primer najbolj črnega scenarija, če nočemo biti zgolj satelit kakšne velike ekonomije. V primeru če EU razpade, bo razpadla na nekaj velikih držav, okrog katerih bodo krožili sateliti majhnih držav. To stanje bo seveda pogojeno predvsem s tem, na katere trge je kdo vezan in vemo, na kaj je vezana Slovenija. Temu se je možno izogniti zgolj s tesnejšimi povezavami in sodelovanjem v okviru Srednje Evrope, z Višegrajsko skupino, Avstrijo, mogoče tudi Hrvaško. Te povezave, na katere so mnogi v Sloveniji doslej gledali malo zaničljivo, so nujne za to, da bodo naši predlogi imeli večjo specifično težo, ko bo prihajalo do različnih scenarijev za preurejanje življenja v Evropski uniji.

Danes smo se zbudili v Evropi, ki je drugačna od tiste, v katero smo z referendumom vstopili leta 2004. To je tudi razlog, izkoriščam to priložnost za nekaj več besed na to temo. Še veliko bo govora v prihodnjih dneh, tednih in mesecih. Ampak Slovenska demokratska stranka je danes na seji Izvršilnega odbora izčistila poglede na to situacijo, oblikovala predloge in dali smo tudi pobudo, da se slovenska politika o poziciji Slovenije v tem novem času poenoti. Predlagali smo kako, odprti smo tudi za drugačna mnenja, za druge predloge, za dopolnitve. Nujno je biti aktiven v tem času, proaktiven, ker če ne bomo, nas ne bo nihče opazil in na koncu bomo pristali tam, kjer bodo želeli drugi, če samo kimaš, te nihče ne opazi ali pa še posebej, če samo kimaš, te nihče ne upošteva in opazi. Imeti moraš lastno pozicijo, lastne predloge in Slovenija je to sposobna.

Bilo bi zelo žalostno, če bi recimo naslednje leto, ko se bomo, računam, spet zbrali tukaj, ob 26. rojstnem dnevu samostojne Slovenije ugotavljali, da se je okolje okrog nas tako spremenilo, da tudi sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki jo pojemo kot slovensko himno, čeprav v ustavi piše, da je himna celotna Zdravljica, ne drži več. Bilo bi zelo žalostno, če bomo takrat ugotavljali, da ne drži tisto »ne vrag, le sosed je mejak«. Ampak v nestabilnih razmerah se lahko zgodi marsikaj.

Slovenci znamo stopiti skupaj in odgovoriti na izzive časa

Evropska unija je bila ustanovljena ne zgolj zaradi blaginje prebivalcev tega kontinenta, zaradi enotnega trga in tako naprej. EU je bila ustanovljena kot mirovni projekt po dveh velikih morijah v prejšnjem stoletju, ki sta trgali evropski kontinent in povrzočili skupaj na stotine milijonov žrtev in drugih posledic. In zaradi tega je to dragocena pridobitev in mora biti Slovenija proaktivna, da se jo obdrži, hkrati pa mora biti seveda pripravljena na različne scenarije. Da Slovenci to zmoremo, da znamo kot narod stopiti skupaj in odgovoriti na izzive časa, pa če so ti tudi zelo zahtevni, kot so bili pred 25 leti, to vemo in iz tega spoznanja, iz tega svetega časa, iz tega vrednostnega središča slovenskega naroda lahko zdaj tudi črpamo navdih za te izzive, ki so pred nami.

Toliko, spoštovani prijatelji, opravičujem se, vidim nekaj zelo zaskrbljenih obrazov. Delali bomo na tem vsi skupaj, da se ti najbolj črni scenariji ne uresničijo, je pa vedno tako, da bolj si pripravljen na najhujše, manj je verjetnosti, da se zgodi, zato je treba biti pač na te stvari tudi pripravljen. Želim vam še naprej prijetno druženje tukaj v tem hladu, v tem vročem dnevu in v dnevih, ki prihajajo, vam želim ponosno praznovanje 25. rojstnega dne samostojne Slovenije. Svoboda Sloveniji. Naj živi Slovenija.