Janez Janša: "Dr. Jože Pučnik je bil ustvarjalec normalnosti."

V Ljubljani je danes potekal simpozij ob 80. obletnici rojstva dr. Jožeta Pučnika. Simpozij je uvodoma pozdravil in nagovoril akad. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za njim je zbrane nagovoril predsednik Vlade RS in SDS Janez Janša. Izrazil je veselje in veliko čast, da lahko spregovori na simpoziju, obenem pa obžalovanje, da dr. Jožeta Pučnika ni več med nami. “Veliko njegovih sodobnikov je še živih in mislim, da bi tudi Jože lahko bil še vedno tukaj med nami, če bi mu bilo življenje bolj naklonjeno. To, kar se je dogajalo z njim, je zahtevalo svojo ceno in prezgodnjo smrt, pri čemer je pustil za sabo veliko praznino. Tisti, ki smo zadnja leta delali z njim, smo to praznino še posebej občutili, mislim pa, da se tega manjka vse bolj zaveda tudi širši del slovenske družbe,” je dejal predsednik Janša.”Spomnim se časa, ko je dr. Jože Pučnik za trajno prišel nazaj iz izgnanstva in ko je njegov prihod predstavljal velikansko okrepitev težnje po normalnosti v takratni Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Ko je prišel nazaj in ko je začel javno nastopati z govorjeno in pisano besedo, je bilo to nekaj, kar se je razumelo,” je dejal Janša. “Spomnim se ljudi, ki so poslušali njegove nastope na zborovanjih na Štajerskem, še prej preden je padla odločitev, da bodo v Sloveniji prve svobodne volitve, ko so se spogledovali med sabo in so rekli: Tega pa razumemo! Govori v nekem jasnem jeziku,” se je spominjal Janša. In tako so ljudje začeli dojemati Pučnikov prihod in njegovo govorico kot simbol in obet normalnosti.O Pučnikovi politični vlogi je predsednik Janša povedal, da ga lahko primerjamo z očetom Evropske unije Jeanom Monetom, ki je znan po svojem stavku, ko je dejal: “Nič se v družbi ne zgodi brez ljudi, nič pa ne traja brez institucij.” Dr. Jože Pučnik je bil intelektualec, ki je stopil v politiko in ki se je zavedal, da je zgolj govorjenje premalo. Da je potrebna tudi akcija in da se je potrebno organizirati, je menil Janša. “Kljub temu, da je v svoji duši do konca ostal skeptični slovenski intelektualec, ki dvomi o praktično o vsem in da v političnem delu ni užival, je bila njegova kandidatura za predsednika Demosa, te ključne politične tvorbe v novejši slovenski zgodovini, na nek način sama po sebi umevna,” je dejal Janša. Bilo je veliko razhajanj pri različnih odločitvah v takrat nastajajoči, krhki opozicijski tvorbi, a ko je šlo za predsednika Demosa, ni bilo nobenih dvomov, je dejal. “In ta odločitev je pripeljala do nadaljnjih odločitev, ki so bile usodnega pomena tako za nastanek slovenske države in za demokratizacijo, kot v veliki meri tudi za vse tisto, kar v naši skupnosti štejemo za normalno. Dr. Jože Pučnik je bil ustvarjalec te normalnosti. Že v časih ko je bilo to prepovedano in ko so bili ti poskusi vnaprej obsojeni na neuspeh. V časih, ko je za to plačal z dvema letoma samice in še s petimi leti zapora, v časih, ko je moral zaradi tega tudi po prestani kazni v izgnanstvo. In v časih, ko mu ljubljanska univerza, kjer je diplomiral, niti ni hotela izdati diplome in je moral šolanje še enkrat zaključiti v tujini,” je poudaril predsednik. “Morda velja ta stavek dvakrat podčrtati tudi danes, ko se cela država ukvarja z nekim domnevnim spričevalom neke srednje šole in ko je to velikanski problem. Te iste institucije se dr. Pučniku niti po smrti namreč niso bile sposobne opravičiti, da so mu odvzele diplomo in da je moral v tujini še enkrat pridobiti univerzitetno izobrazbo. Na to je pomembno spomniti, ker to ni edini primer.” Poudaril je, da je dr. Jože Pučnik izrazito nasprotoval uporabi dvojnih meril, čeprav jih je bil stalno deležen. Prvi dan, ko je prišel nazaj v državo, so ga razglasili za revanšista, čeprav nikoli in nikomur v življenju ni storil nič slabega, je pojasnil Janša. “Ki je preždel v samici in zaporih dolga leta, ki so ga pregnali v izgnanstvo in je prišel nazaj, da bi vsem pomagal. Ampak stalno se je lahko bralo o njem kot o revanšistu. Tisti, ki pa so ga pahnili v nesrečo, ki so mu storili veliko hudega in žalega, pa so bili povzdignjeni v domala nacionalne moralne avtoritete. Še danes ga po smrti ne pustijo pri miru,” je dejal.Predsednik Janša je prepričan, da vse to kaže na Pučnikovo veličino, dokazuje sledi in rezultate, ki jih je pustil za sabo in dokazuje, da bodo prihodnje generacije vsakič znova to globino na novo odkrivale. “Ta semena, ki jih je pustil za sabo, so zasejana globoko, so vzklila. Slovenci imamo iz teh sadov zelo veliko. Vsaka okrogla obletnica Pučnikovega rojstva bo tudi za prihodnje rodove priložnost, da se ga spominjamo z veliko hvaležnostjo. Hvala vsem, ki boste to storili tudi danes,” je svoje misli strnil Janez Janša.V nadaljevanju so s svojimi prispevki sodelovali še mag. Andreja Valič Zver, akad. prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Ivan Štuhec, simpozij pa je moderiral Aleksander Zorn.