»Edina garancija, da gremo v pravo smer, je, da se politična sila, ki je danes zbrana tukaj, v prihodnosti še bolj okrepi,« je na tradicionalnem srečanju SDS v Bovcu poudaril predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. V osrednjem nagovoru je spregovoril o prihodnosti Slovenije, demografskih izzivih, pomenu demokratičnih volitev in vladavine prava ter odgovornosti sedanje vlade. Posebno pozornost je namenil tudi prihajajočim lokalnim volitvam, krepitvi članstva in mladim generacijam.
Predsednik SDS Janez Janša se je v uvodu zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi tradicionalnega srečanja in poletnega tabora SDS, ter nastopajočim, ki so s svojim programom poudarili pomen domoljubja in slovenske pesmi.
»Dokler bodo mladi pri osmih letih pogumno prepevali slovenske pesmi, upanje za slovensko domovino ostaja,« je dejal in se zahvalil tudi vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega poletnega tabora.
Spomnil je na skromne začetke srečanja pred dobrimi tremi desetletji, ko se je prvega tabora udeležila le peščica ljudi. Število udeležencev je nato iz leta v leto naraščalo: od nekaj deset na začetku do nekaj sto, tisoč in danes že več kot deset tisoč ljudi.
»V treh desetletjih je letni tabor Slovenske demokratske stranke iz ideje postal najbolj množično politično zborovanje in srečanje največje politične družine v Sloveniji. To ni samo družina, ki je v tem času rasla, ampak družina, ki raste še naprej,« je poudaril Janša.
Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se srečanja udeležujejo različne generacije. Nekateri, ki so na prve tabore prihajali kot otroci, se danes vračajo s svojimi otroki. Na taborih so se spletla številna prijateljstva, rodile nove družine ter nastale vezi, ki so zaznamovale več generacij članov in podpornikov stranke.
V nadaljevanju se je Janša posvetil demografskim razmeram v Sloveniji. Navedel je podatke Statističnega urada Republike Slovenije o povprečnem dnevu v preteklem letu: rodilo se je 46 otrok, umrlo 58 prebivalcev, iz tujine se je priselilo 85 ljudi, iz Slovenije pa se jih je izselilo 61. Poročilo se je 35 parov, 12 pa se jih je ločilo.
»To so številke, ki govorijo o trendih, o tem, kam gremo in kaj je lahko naša domovina v prihodnosti. Domovina ni samo čudovita narava, niso samo njene lepote. Domovina smo ljudje,« je poudaril.
Opozoril je predvsem na izseljevanje mladih, izobraženih in sposobnih ljudi, ki nato svoje znanje, ustvarjalnost in dodano vrednost uresničujejo v drugih državah. Če se v Slovenijo vrnejo z novimi izkušnjami in znanjem, je to po njegovih besedah dobrodošlo, če v tujini ostanejo, pa je to za slovenski narod in domovino velika izguba.
»To je naš ključni izziv. Izziv, ki presega ene volitve, mandat ene vlade in politične ločnice. Strnemo ga lahko v vprašanje, kaj bo v prihodnosti z našo domovino,« je dejal.
Poudaril je, da je Slovenska demokratska stranka poleg tega, da je demokratska, tudi slovenska, zato se vprašanjem slovenske identitete, narodne pripadnosti in prihodnosti države ne izogiba.
»Identiteta pomeni, da veš, kaj si, da to želiš tudi ostati in da si to pripravljen braniti. Narodi brez tega ne obstanejo, tudi če jim zgodovinske okoliščine prinesejo lastno državo,« je dejal.
Ob tem je izpostavil, da ima Slovenija prvič po osamosvojitvi vlado z ministrstvom, ki ima v svojem imenu tudi demografijo. Spomnil je tudi na Urad za demografijo, ustanovljen v Mariboru v prejšnjem mandatu, in poudaril, da se mora država z demografskimi vprašanji ukvarjati dolgoročno, resno in odgovorno.
Pomemben del govora je Janša namenil delitvi oblasti, položaju ustavnega sodišča in temeljnim načelom slovenske ustavne ureditve. Poudaril je, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti med seboj ločene, vse tri pa zavezuje Ustava Republike Slovenije.
Kot enega ključnih ustavnih temeljev je izpostavil določbo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in z volitvami.
»Edina legitimna oblast v Sloveniji je tista, ki jo izvolijo ljudje. Legitimne so odločitve, ki jih sprejemajo predstavniki, izvoljeni na večstrankarskih volitvah, in odločitve, ki jih ljudje sprejmejo neposredno na referendumu,« je dejal.
Spomnil je, da so Slovenci v nekdanji Jugoslaviji živeli v sistemu, v katerem veje oblasti niso bile ločene, dejansko odločanje pa je bilo skoncentrirano v vrhu ene politične stranke. Možnosti svobodne izbire med različnimi kandidati, strankami in programi ni bilo.
Prav civilna družba, ki je zagovarjala temeljne človekove pravice, politične svoboščine in svobodne volitve, je po njegovih besedah omogočila nastanek političnih strank, njihovo povezovanje v koalicijo Demos ter prve večstrankarske volitve. Temu je sledil razvoj svobodne demokratične družbe, njena temeljna načela pa so bila zavarovana z ustavo.
Janša je opozoril, da se je v preteklosti z različnimi posegi v politični sistem skušalo odločanje prenesti na neizvoljene strukture, ki odločajo mimo demokratično izvoljenih organov.
»Kljub poskusom, da bi se ključni stavek slovenske ustave relativiziral in razvodenil, ga ni bilo mogoče v celoti odpraviti. Volitve še vedno imamo,« je poudaril.
Predsednik SDS je bil kritičen tudi do odločitev, pri katerih po njegovem mnenju ne veljajo enaka merila za vse. Dejal je, da se je v Sloveniji ustvaril vtis, da lahko ustava v nekaterih primerih velja, v drugih pa se razlaga drugače.
»Ni več enakih meril za vse. Kako to preseči? Čez noč se tega ne da. Lahko pa stvari spremenimo,« je dejal.
Ob tem se je dotaknil delovanja Radiotelevizije Slovenija in navedel, da ta razpolaga s približno 160 milijoni evrov letno. Za primerjavo je izpostavil Institut »Jožef Stefan«, osrednjo slovensko znanstvenoraziskovalno ustanovo, ki po njegovih besedah iz javnih sredstev prejema približno polovico manj.
»Ko govorimo o kakovosti življenja, prihodnosti, večji konkurenčnosti, višjih plačah in pokojninah, nižjih davkih ter o tem, da bo ljudem več ostalo v denarnicah, se moramo vprašati tudi, kako razporejamo sredstva,« je poudaril.
Spregovoril je tudi o razvojnem zakonu, ki med drugim vsebuje rešitve na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstva, položaja upokojencev, razbremenitve gospodarstva in davkoplačevalcev. Opozoril je, da zakon zaradi postopkov pred ustavnim sodiščem še ne učinkuje.
»Če bodo o razvojnem zakonu odločali štiri leta, bomo v tem času blokirani. Zadeve niso tako preproste, kot se morda zdi nekomu, ki vidi novo vlado in pričakuje, da se bo vse spremenilo takoj,« je dejal.
Poudaril je, da se udeleženci v Bovcu niso zbrali zato, da bi tarnali, temveč zato, da bi pojasnili razmere in poiskali rešitve.
»Zavedati se moramo, da se nekatere stvari ne bodo spremenile čez noč. Lahko pa jih spremenimo. Prva garancija za postopne spremembe je ekipa Slovenske demokratske stranke v državnem zboru in vladi,« je poudaril Janša.
Po njegovih besedah mora biti eden ključnih preizkusov novega obdobja vzpostavitev enakih pravil za vse ter neodvisno in učinkovito delovanje organov pregona.
»Če bodo čez leto dni vidni rezultati, se bo slovenska barka začela obračati v pravo smer. Če bomo še vedno imeli prvorazredne, ki se jih ne sme preganjati, in drugorazredne, ki se jih preganja za vse, bo barka obstala in družba bo v veliki krizi,« je opozoril.
V zaključnem delu govora je Janša pozornost namenil novembrskim lokalnim volitvam. Spomnil je, da bodo volivci v vseh 212 slovenskih občinah izbirali župane ter člane občinskih in mestnih svetov.
»Ko seštejemo, koliko kandidatov in članov volilnih odborov potrebujemo, nas je premalo. Danes nas je tukaj zelo veliko, ampak nas je še vedno premalo,« je dejal.
Izpostavil je, da je SDS v zadnjem letu število članov povečala za četrtino in tako velike rasti ni zabeležila že od leta 1996. Kljub temu si želi stranka na lokalnih volitvah nastopiti v vseh slovenskih občinah, za kar potrebuje še več kandidatov, članov in podpornikov.
»Edina garancija, da bo barka slovenskega razvoja plula v pravo smer, da bo blaginje več, delitev na prvo- in drugorazredne pa manj, da bo Slovenija v svetu bolj ugledna, slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno, denarja za plače in pokojnine več ter da mladi ne bodo odhajali v tujino, ampak bodo priložnosti dobili doma, je, da se politična sila, ki je zbrana tukaj, še okrepi,« je poudaril.
Člane in simpatizerje je pozval, naj k sodelovanju povabijo sorodnike, prijatelje, sosede in sodelavce, ki razmišljajo podobno oziroma podpirajo smer, ki jo zagovarja SDS.
»Do naslednjega srečanja lahko vsak izmed nas pridobi vsaj enega novega člana. Je to mogoče? Absolutno,« je dejal.
Posebej je pohvalil mlade ekipe, ki so sodelovale v kampanji za državnozborske volitve, ter podmladek stranke, ki se je po njegovih besedah izkazal z inovativnostjo, delom in pogumom.
Ob koncu nagovora se je Janša vrnil k vprašanju slovenske domovine in prihodnjih generacij. Izrazil je prepričanje, da odrašča generacija mladih, ki zna poiskati informacije, kritično presojati, ni odvisna od propagandnih sporočil ter je pripravljena poiskati in izboriti svoje mesto v slovenski družbi.
»Generacija mladih, ki danes odrašča, ima pogum, zna presoditi in se je za svoje mesto pripravljena tudi boriti. Zaradi pogumne generacije pred nami imamo Slovenci lastno državo, zaradi pogumne generacije, ki odrašča danes, pa ima Slovenija prihodnost,« je sklenil predsednik SDS Janez Janša.
