Janez Janša: Če želiš biti uspešen, moraš izkoriščati naravne danosti okolja, kjer živiš, in lastno pamet

Župan Jože Levstek je v pozdravnem nagovoru ob odprtju 41. Ribniškega sejma poudaril, da so se v Ribnici skozi vso zgodovino držali dveh stvari, desetih božjih zapovedi in Ribniškega krošnjarskega patenta. Osrednji govornik in častni gost je bil na povabilo organizatorjev predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Njegov nagovor v celoti objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovani gospod župan Jože Levstek, spoštovani organizatorji, spoštovani sodelujoči, spoštovani obiskovalci, predvsem pa dragi Ribničani, najlepša hvala za to čast in teh par minut, da vas lahko nagovorim na tej prireditvi, ki je ena največjih tradicionalnih slovenskih prireditev, vezanih na obujanje spomina, na našo tradicijo, ki se je moramo z veseljem in spoštovanjem spominjati.

Ribniški patent, s katerim je presvitli avstrijski cesar priznal znanje in iznajdljivost Ribničanov, je star toliko kot odkritje Amerike. Se pravi, v Ribnici se je že pred več kot petimi stoletji vedelo, da za to, da si uspešen gospodarstvenik, potrebuješ izdelek, ki je kvaliteten, ki ga drugi rabijo in ki ga seveda znaš prodajati.

Tako kot ko gre za suho robo, kot ko gre za lončarstvo, za lončarske izdelke, se tukaj v Ribnici to ve že stoletja. Če pa govorimo o Sloveniji, je pa tukaj še vedno nekaj dileme, čeprav je stvar zelo preprosta. Če želiš biti uspešen, moraš izkoriščati naravne danosti krajev, okolja, kjer živiš, kjer gospodariš, lastno pamet, če jo imaš, in seveda proizvajati tisto, kar tudi drugi potrebujejo. To je zelo preprosta formula in vse države, ki so danes uspešne sledijo zgolj temu.

Če je gospodarstvo uspešno, ostane dovolj tudi za druge stvari. Če se mora človek boriti zgolj za preživetje, potem ni niti denarja niti časa za kulturo, za umetnost in za druge stvari, zaradi katerih je življenje bogatejše ali bi rekli smiselno.

Ker je bila Ribnica skozi stoletja gospodarsko uspešna, je tukaj cvetela tudi kultura. Skoraj ni hiše tukaj na Škrabčevi ulici in drugod po Ribnici, kjer ne bi bilo kake spominske table ali pa vsaj spomina brez table, ki priča o tem, da so se tukaj rodili, živeli, šolali velikani slovenske kulture. Malo je krajev v Sloveniji, kjer bi bila ta osredotočenost, ta koncentracija tako velika. Vendar ničesar od tega ne bi bilo, če ne bi bilo tudi materialne podlage za to.

Danes z veseljem prihajam v Ribnico zato, ker je Ribnica tudi danes gospodarsko uspešna. Precej bolj uspešna od nekaterih bližnjih okolij, kjer so imeli v preteklosti enake ali pa celo boljše možnosti za razvoj in to enostavno zaradi tega, ker se tega temeljnega principa, da je treba izkoriščati lastno pamet, lastno znanje, danosti lastnega okolja ni pozabilo skozi stoletja, tudi ne v prejšnjem stoletju, ko je bilo v Sloveniji precej pozebe, kar se tiče zdrave pameti, na podlagi katere je Ribnica v preteklosti cvetela.

Tukaj ste tudi v času samostojne Slovenije vedno izvolili vodstvo, županstvo, občinske svete, ki so se zavedali te tradicije in tega pomena, zato je Ribnica ena izmed tistih občin, mogoče celo v sami špici med lokalnimi skupnostmi v Sloveniji, ki je uspešno prebrodila gospodarsko krizo, visoko brezposelnost, v času, ko smo se osamosvojili, in je danes atraktivno okolje tudi za uspešna tuja podjetja, ki prihajajo sem z vlaganji. Se pravi, posluh gospoda župana, tudi njegovega predhodnika, se tukaj pozna. Zdrava kontinuiteta in posluh okolja, kjer je zdrava pamet doma.

Če bi primerjali Ribnico z ostalimi več kot 200 občinami po Sloveniji, zagotovo po mnogih kazalcih, nenazadnje tudi po rodnosti, kar je zelo pomembno, Ribnica sodi v deseterico, v sam vrh, v špico razvojno najuspešnejših občin v Sloveniji in to predvsem zaradi tega, kar naredite tukaj sami, ne ker pride kaka subvencija od drugod.

Predvsem pa glede na to, da smo na tej prireditvi, ki je izjemno pomembna tudi širše, najlepša hvala za to, da se je ohranila. Hvala vsem, ki ste prispevali, da so nekatere etnološke značilnosti teh krajev, ki so mogoče že malo v prejšnjem stoletju utonile v pozabo, ponovno prišle tukaj na plano. To vidimo vsako leto pa tudi širše na raznih razstavah, da lahko naši otroci in vnuki vedo, kako se je včasih tukaj živelo, kako se je delalo, da del tega spoznavajo in se zavedajo lastnih korenin in tako delajmo tudi v prihodnosti.

Želim vsem, ki se trudite, da to delate še naprej. To ni pomembno samo za Ribnico, ampak tudi širše, o tem pričajo množice obiskovalcev, ki vsako leto prihajajo sem. Torej delajmo skupaj na tem, da bo ta spomin ostal, predvsem pa da bo to zdravo izročilo gospodarske uspešnosti, ki je nadgrajena z bogato kulturno in umetnostno žetvijo, preživelo in dobilo širšo domovinsko pravico v večji teži tudi nasploh v Sloveniji.

Tako, da bo čez sto let na podobni prireditvi na tej Škrabčevi ulici še vedno veliko obiskovalcev, da bodo naši vnuki in vnukinje radi prihajali sem, da bodo lahko imeli odkrite obraze in da bodo tukaj prevladovali izdelki iz suhe robe, ne pa iz kakšne kamelje dlake.

Torej lep dan vam želim, veliko etnoloških in tudi vseh ostalih užitkov. Županstvo, turistično društvo so kot vedno doslej, kot je tradicija, poskrbeli za lepo vreme in naj to lepo vreme prispeva tudi k naši dobri volji danes. Hvala lepa in lep dan.