Janez Janša: »Če odpreš vrata svoje hiše, moraš vedeti, kdo vstopa.«

Omizje ZZR

Predsednik SDS Janez Janša se je udeležil omizja Zbora za republiko z naslovom Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če – kako in kam?

V svoji razpravi je uvodoma poudaril, da je Sloveniji v nacionalnem interesu, da Evropska unija, kot je bila zasnovana po Lizbonski pogodbi, obstane. Kot pravi, vprašanje danes ni, ali postavljamo na noge neko novo Evropsko unijo, vprašanje je, ali lahko to obdržimo. »Z Brexitom se je začela bitka za Evropo in izhod ni znan,« meni Janša, ki upa, da bo vendarle pozitiven, saj Slovenci še nismo živeli v tako ugodnem zunanjem okolju, kot je ta.

Opozarja na pet velikih problemov, s katerimi se danes sooča Evropska unija. Prvi je neugodna demografija. Kot je pojasnil, se je pred 50-imi leti v EU rodilo še enkrat več otrok kot danes. Ob tem ko se je v Evropi rodnost znižala, pa se je v mediteranskem bazenu, predvsem v muslimanskih državah, skoraj potrojila. Kot primer je navedel Iran, ki je imel pred 30-imi leti 30 milijonov prebivalcev, danes pa jih ima 75 milijonov. Z nizko rodnostjo se v Evropi dviguje tudi povprečna starost, ta znaša 43 let, v Sloveniji celo 45 - s čimer smo 9. najstarejša država v svetu – medtem ko je v Afriki povprečna starost 25 let.

Dodatno težavo predstavljajo razlike v blaginji. Milijardna Afrika danes ustvari manjši BDP kot 39 milijonov prebivalcev Kalifornije. Povprečna plača v Afriki je manjša od povprečnega socialnega transfera v Evropi. »Evropa je bogata in stara, obrobje je mlado in revno. Te strukturne razlike povzročajo migrantski pritisk na Evropo, ki se bo zgolj še krepil,« ugotavlja Janez Janša.

Tretji velik problem, ki vedno bolj pretresa Evropo, je po besedah predsednika SDS islamski terorizem oz. radikalni islam. »Skupina ljudi s tremi bombami lahko nekaj dni pred volitvami v eni od ključnih evropskih držav spremeni tok zgodovine, poudarja Janša in opozarja: »Še nikoli ni bilo tako veliko ljudi talec tako male skupine ljudi, če se ta za to odloči. Nekaj terorističnih dejanj, ki jih ni možno z nobenimi varnostnimi ukrepi preprečiti, lahko spremeni tok zgodovine v Evropski uniji in  to lahko močno vpliva na to, kako bomo Slovenci živeli. Tako ranljivi še nismo bili.«

Težave Evrope poglabljajo tudi hladno-vojni apetiti Moskve. »Ker je Evropa šibka, se Moskva zdi močna, pravi Janša in dodaja: Kriza v vzhodi soseščini se bo nadaljevala toliko bolj, kot bo njena šibkost očitna. Spomnil je na dogovor s katerim so štiri ključne velesile pred 20-imi leti garantirale Ukrajini ozemeljsko celovitost, v zameno za to, da se je ta odpovedala nuklearnemu orožju. Ko je Rusija okupirala Krim, se nobena od teh štirih držav ni zganila.

Zadnji dejavnik težav EU pa je nedorasla politična elita, ki jo trenutno upravlja. Kot pravi predsednik SDS, to ni generacija, ki bi poznala grozote 2. svetovne vojne, in ni generacija, ki bi gradila Evropo kot mirovni in politični projekt, za aktualno vodilno garnituro so v ospredju vprašanja standarda in ekonomije.

»Ta migracijski pritisk, ki ga od leta 2015 tudi mi bolj neposredno doživljamo zaradi migrantske poti, ni stvar zadnjih let,« a smo se ga po besedah Janeza Janše zavedli šele, ko je Madžarska hitela postavljati ograjo na meji.

Dotaknil se je tudi vprašanja varovanja Schengenskih meja: »Ko gre za vprašanje zunanjih meja, ne gre za vprašanje kapacitet, gre za vprašanje odločitve. Evropa ima dovolj kapacitet, da zavaruje zunanje meje, a ni političnega soglasja.«

Vprašanje migracij je bilo, kot pravi Janša, ključna točka delitve med evropskimi socialisti in Evropsko ljudsko stranko, ki se je ves čas zavzemala za kontrolirane migracije. »Če odpreš vrata svoje hiše, moraš vedeti, koga tja povabiš, kdo vstopa,« je dejal. Na drugi strani pa evropski socialisti zagovarjajo politiko odprtih vrat. Ena od skandinavskih socialističnih strank je celo zelo jasno povedala, da je politika odprtih vrat politični interes stranke, ker to na koncu prinese dodatne volilne glasove.

»Leto 2015 je leto, ko je Evropska unija, kot jo poznamo danes, začela razpadati zaradi vprašanja migracij. Ne zaradi števila  - milijon ljudi za 500 milijonsko Evropo ni predstavljal neobvladljivega problema - težava je nastala zaradi načina, kako se je to zgodilo, zaradi kreatorja tega problema,« analizira Janša. Opozoril je tudi na konkretne posledice v Sloveniji, ko morajo ljudje na meji dolge ure čakati v kolonah na varnostno preverjanje, medtem ko je nedolgo nazaj 15.000 ljudi vsakodnevno brez ustreznih preverjanj in popisa prstnih odtisov nenadzorovano vstopilo v Slovenijo.

Čez eno leto bo lahko EU po besedah predsednika SDS Janeza Janše popolnoma drugačna. Če bodo ključne evropske države v prihodnje vodili socialisti, potem se bo razpadanje Evrope nadaljevalo predvsem zaradi odnosa do vprašanja migracij, varnosti meja in islamskega terorizma. »V teku je bitka za Evropo,« pravi. In čeprav je interes Slovenije, da se ohrani, obstaja tudi možnost drugega scenarija, na katerega pa se naša oblast ne pripravlja.

Zbrane je z uvodnim nagovorom pozdravil predsednik Zbora za republiko France Cukjati, v razpravi pa so sodelovali dr. Matej Avbelj, dr. Peter Jambrek, dr. Janko Kos, Lojze Peterle, dr. Dimitrij Rupel, mag. Igor Senčar, dr. Žiga Turk in dr. Andrej Umek.

 

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.