Janez Janša: "Če bi stvari tekle tako kot so bile zastavljene v lanskem letu, bi danes že bili priče oživljanju gospodarstva."

V ponedeljek, 21. oktobra, je v mestni knjižnici v Velenju potekala predstavitev predsednikove knjige: Za kulturo življenja. V nabito polni dvorani je med drugim povedal: “Z 10-milijardno luknjo v slovenskem bančnem sistemu je bila ukradena naša prihodnost in prihodnost naših otrok.” Preden je knjigo predstavil polni dvorani poslušalcev, je odgovoril na nekaj novinarskih vprašanj. Najprej spregovoril o svoji knjigi. “Knjiga Za kulturo življenja je zbornik. Je 25-letna refleksija na dogodke, ki so me spremljali,” je dejal.O nepremičninskem davku je povedal: “Ta davek ne bi bil potreben, če bi stvari tekle naprej tako kot so bile zastavljene v lanskem letu. Danes bi že bili priče oživljanju gospodarstva.” Po njegovem je davek napačen “še posebej v tistem delu, ko prizadene posameznike, ki so na socialnem robu. In v tistem delu, ko prizadene gospodarstvo. Gospodarstvu bo povečal stroške, kar pomeni manj investicij, manj delovnih mest in posledično manj gospodarske rasti,” je bil jasen.Na vprašanje o razpoki v koaliciji je odgovoril: “DeSUS je že velikokrat in v več koalicijah napovedoval različne stvari, ki so se ali pa se niso uresničile. Zato tega ne bi jemal preveč dramatično.” Po njegovih besedah je dramatična smer, v katero vlada pelje državo. “To je smer večjega zadolževanja, večjega obremenjevanja gospodarstva in državljanov, kar pa ne bo pripeljalo do izhoda iz krize. To zgolj povečuje našo spiralo zadolževanja in zgodaj spomladi naslednjega leta bo denarja zmanjkalo,” je povedal.Odgovoril je tudi na vprašanje o prihodu trojke. “Tako imenovana trojka ima sredstva, ki jih posoja državam, zato da izvedejo reforme,” je spomnil. “Gre za sredstva po 1-odstotni obrestni meri, Slovenija pa si trenutno lahko na mednarodnih finančnih trgih izposodi denar po obrestnih merah v višini od 6 do 7 odstotkov. Tako dragega denarja ob takšni gospodarski rasti ne moremo vračati,” je še povedal predsednik Slovenske demokratske stranke.Na predstavitvi zbornika Za kulturo življenja, ki se ga je med drugim udeležila tudi njegova soproga Urška Bačovnik Janša je uvodoma pojasnil, da naslov zbornika izhaja iz nosilnega teksta, ki je bil napisan leta 2009 in razkriva rdečo nit te refleksije, saj se ukvarja s poskusom odgovora na vprašanja: Zakaj smo kjer smo, zakaj smo zatavali, zakaj nekaterih stvari kot narod nismo bili sposobni narediti in kakšne so posledice. “Večje premike in zablode nekega naroda je večinoma možno videti in razlagati skozi prizmo vrednot. Kultura življenja je pojem, ki označuje trdoživost slovenskega naroda, da je preživel vse zgodovinske turbulence in je garancija, da bo preživel tudi v prihodnosti. Odnos do življenja, ki je najbolj čisto prikazan skozi slovensko literaturo in ustvarjanje, je zagotovo prispeval k temu, da nismo delili usode tistih narodov, ki jih ni več, ali pa usode tistih narodov, ki sicer obstajajo, niso pa samostojni in nimajo svoje države,” je dejal predsednik.”Življenjska sila naroda je v novejši zgodovini nekajkrat dosegla nivo, ko bi Slovenci iz naroda lahko postali nacija, kar pomeni, da bi dobili lastno državo in mednarodno priznano samostojnost, vendar v ključnih dogodkih slovenska politika ni bila na ravni zahtev časa,” je poudaril. Spomnil je na obdobje ob koncu prve svetovne vojne in na to, kako je takratna ljubljanska provizorična oblast reagirala na generala Maistra, ko so mu praktično rekli, naj ne hodi na Koroško, ker nimajo denarja, da bi plačevali njegove avanture, čeprav je šlo za narodnostno mejo. “Slovenska politika je bila takrat popolnoma nedorasla tem konceptualnim pogledom, ni bilo političnega razreda, ki bi znal to osmisliti,” je bil kritičen ključni slovenski osamosvojiteljev. Poudaril je sicer tudi, da je bila Slovenija zelo prizadeta s prvo svetovno vojno, veliko ljudi je padlo, revščine je bilo veliko. “Potem ko se je Slovenija priključila državi SHS, so naredili monetarno reformo in so takratno avstrijsko krono, ki je bila vredna štirikrat več kot srbski dinar, menjali v obratnem razmerju, tako da so naši predniki za tisto krono dobili četrtino dinarja in je bila nacionalna substanca v smislu ekonomske podlage bistveno prizadeta,” je pojasnil. Slovenija se je takrat sicer dokaj hitro pobrala, vendar uspešno obdobje ni trajalo dolgo: “Leta 1938 je bila povprečna plača v Sloveniji približno 80% povprečne plače v Avstriji. Ko smo se osamosvojili, je bila povprečna plača v Sloveniji le še 27% avstrijske in potrebovali smo več kot dvajset let, da smo prišli na polovico.”Tudi po drugi svetovni vojni nismo dobili lastne državnosti. “Ključen problem, zakaj Slovenija ni vsaj poskusila z odločnejšim korakom proti osamosvojitvi po drugi svetovni vojni je bil, da je takrat kultura smrti zmagala nad kulturo življenja. Slovenski narod je bil še bolj prizadet kot po prvi svetovni vojni, žrtev je bilo še več, s tem, da je šlo za žrtve, ki smo si jih v glavnem naredili sami z revolucijo oz. državljansko vojno, povojnimi poboji. Kakšnih 200.000 jih je po vojni emigriralo. Slovenski politični razred ponovno ni bil na nivoju tega, da bi lahko izkoristil to priložnost,” je pojasnil avtor zbornika.Šele tretja priložnosti, ki se je Slovencem ponudila v dvajsetem stoletju, je prinesla samostojnost: “V teh časih je kultura življenja zmagala nad kulturo smrti. Slovenci se nismo delili, nismo zagovarjali negativnih konceptov. Ta enotnost je bila dosežena na temelju pozitivne filozofske platforme v smislu tega, da bomo vzpostavili sistem, kjer bodo človekove pravice zaščitene, kjer bo odločala demokratična procedura in bo oblast zamenljiva na volitvah, kjer bomo samostojni.”Samostojnost smo po njegovih besedah dosegli z relativno malo žrtev na obeh straneh: “Ko smo bili napadeni, Slovenija ni uporabila jugoslovanske doktrine oboroženega boja, kjer je pisalo: ključni cilj je fizično uničenje nasprotnika, ampak so bili ukazi, ki so prihajali iz naše koordinacijske skupine, da se orožje uporabi samo v skrajni sili, in uporabljena so bila vsa druga sredstva, preden je bilo uporabljeno orožje. Zato je bilo tudi na strani nasprotnika zelo malo žrtev in ta taktika je dala rezultate, kakršnih jugoslovanski generali niso nikoli pričakovali. Če bi mi uporabili isti način in bi bilo veliko krvi, bi to rodilo maščevanje in bi vojna tudi v Sloveniji trajala dolgo časa in bi mogoče imeli podobne žrtve, kot so jih imeli na Hrvaškem ali v Bosni.”Spregovoril je tudi o korakih, ki jih bomo morali narediti, da bomo presegli razklanost slovenskega naroda: “Eno od osnovnih civilizacijskih načel je, da pokoplješ mrtve. V Sloveniji niti okrog tega ni soglasja. Imamo preko 600 doslej odkritih množičnih grobišč, kjer je pokopanih na 10.000 Slovencev in na 10.000 pripadnikov drugih narodov, ki so bili v glavnem ubiti v povojnih pobojih.” Za primer je navedel dogodek v Rovtah nad Logatcem, kjer je bilo po vojni pobitih 240 ljudi, za polovico se še vedno ne ve, kje so grobovi: “Tisto, kar noben slovenski medij ni napisal, je, da v tej vasi stoji spomenik iz leta 1944, ki so ga postavili domobranci, na njem pa so napisani vsi vaščani Rovt, ki so umrli v vojni ne glede na to, na kateri strani. V tistem krutem letu je v tej vasici nastal spomenik, ki nadaljuje civilizacijsko tradicijo, da se mrtve pokoplje, da se jih ne etiketira.”  Opozoril je, da nobena vladna koalicija doslej ni imela večinskega soglasja, da se to naredi tudi v 21. stoletju. “Čez to je potrebno stopiti, čez to bomo stopili, saj ni nobenega drugega naroda v Evropi, ki bi še vedno stopicljal pred to civilizacijsko dolžnostjo in šele takrat se bo začelo odvijati tisto, za kar smo verjeli, da se je zgodilo ob osamosvojitvi – sprava naroda.” Poudaril je: “Za spravo ni potrebno, da za nazaj vsi enako mislimo. Državljanska vojna je skupek tisoče usod, kjer je nemogoče posameznika soditi po nekih skupnih vzorcih. Potrebno je, da ti dogodki dobijo svoje mesto v zgodovini. Noben narod nima v svoji zgodovini samo pozitivnih dogodkov, potomci morajo poznati eno in drugo. Marsikaj, kaj se dogaja pri nas, se dogaja ravno zaradi tega, ker tega nismo naredili.”V nadaljevanju se je dotaknil aktualnih političnih zadev, najprej slovenskega volilnega sistema in težav, ki izhajajo iz obstoječe ureditve. “SDS je predlagala spremembo volilnega sistema v neposredne volitve, tako da bi vsak okraj izvolil svojega poslanca in bi ga lahko tudi z volitvami odpoklical v primeru, da ne bi več sledil volji volivcev. Danes je v ustavo zapisan proporcionalni sistem, ki prepelje do tega, da imamo kot država z dvema milijonoma prebivalcev osem strank, da je za koalicijo potrebnih štiri ali pet strank, da v takšni koaliciji ni najmočnejši tisti, ki je dobil največ zaupanja volivcev, ampak tisti, ki ga je dobil najmanj, ker je jeziček na tehtnici. Ozadja, monopoli oz. strici iz ozadja imajo lahko delo, ker jim ni potrebno obvladati večine, treba je obvladati samo dve ali tri manjše stranke in tako lahko rušijo vsako koalicijo. Na ta način se je v Sloveniji rušilo koalicije, ne samo naše, tudi druge in to običajno takrat, ko nekomu nekaj, kar je vlada, ali pa koalicija skušala narediti, ni odgovarjalo. Nas so rušili zaradi tega, ker je glavni strah in groza ugotavljanje odgovornosti za 10 milijardno luknjo v slovenskem bančnem sistemu. To je naša prihodnost in prihodnost naših otrok, ki je bila tukaj ukradena.” Predsednik SDS je prepričan, da ob obstoječem volilnem sistemu ni možno pričakovati stabilnosti, ki bi omogočila, da nadoknadimo zamujeno in ki bi omogočila uspešno dokončanje tranzicije.Gre za vprašanje, od katerega je po njegovem mnenju v veliki meri odvisno, kdaj in kako hitro bomo izšli iz krize: “Sprememba volilnega sistema je eden od temeljnih pogojev za to, da se stvari začnejo obračati na bolje, da naredimo nekatere stvari, ki jih v preteklosti nismo, predvsem pa da nehamo trošiti več, kot ustvarimo. Kaj nam pomaga osamosvojitev, če bomo imeli za 40, 50 milijard evrov dolgov, ki jih bosta odplačevali še dve generaciji in nas bo to potisnilo nazaj od evropskega povprečja, kamor gremo od leta 2008 naprej. Slovenija je leta 2008 namreč dosegla 91% evropskega povprečja in če bi šli s podobnim tempom, bi drugo leto ujeli evropsko povprečje in prehiteli Italijo. Mi pa smo šli navzdol, naš dolg je narasel iz slabih osem milijard na 23 milijard skupaj z 10 milijardami za sanacijo bank. Slovenci ustvarimo približno 35 milijard letno. Leta 2008 je dva milijona Slovencev ustvarilo toliko kot 4,5 milijona Hrvatov ali 8 milijonov Srbov. Če bomo šli tako naprej, ne bomo mi lovili evropskega povprečja, ampak bodo tisti, ki so bili za nami v bivši Jugoslaviji, ujeli nas.”Naslednje leto aprila bo mora Slovenija plačati 5 milijard starih dolgov, milijardo tekočih obresti, glede na novi proračun bomo za tekočo porabo porabili milijardo več kot bomo ustvarili, k temu pa je treba prišteti še znatno vsoto za začetek sanacije bank. Če vemo, da naš proračun zbere slabih 8 milijard evrov letno, to pomeni naslednje: “Naslednje leto si bo morala Slovenija izposoditi en cel proračun denarja, da bo nekako preživela in povrnila stare dolgove.”Glede morebitne prošnje za mednarodno finančno pomoč je predsednik SDS povedal naslednje: “Trojka pride, ko zmanjka denarja in ko je mednarodna finančna pomoč edina stvar, ki je med tabo in bankrotom. Postavi pa se vprašanje, kaj se splača: ali se nam splača vzeti denar iz reševalnega mehanizma EU, kjer ga dobiš z enoodstotno obrestno mero, ali se splača ta denar izposoditi na zasebnih finančnih trgih in plačati šest ali sedem-odstotne obresti. Edina dilema so pogoji, ki jih moraš izpolniti.” Aprila naslednjega leta bo denarja zmanjkalo. “Zelo težko si ga bomo izposodili na mednarodnih finančnih trgih, če si ga bomo sploh lahko, pa bo zelo drag. Najkasneje takrat bo Slovenija prisiljena zaprositi za finančno pomoč in izpolniti pogoje, ki bodo ob tem prišli,” je pojasnil. Eden od pogojev bo zagotovo privatizacija. “Slovenci bomo že drugič iz svojih žepov pokrivali luknjo v bankah, pa še vedno 40% Slovencev misli, da je dobro, da so banke v državni lasti,” je bil kritičen. Končni rezultat je po njegovih besedah ta, da “tisti, ki ima moč, lahko s telefonskim klicem dobi 200 milijonov kredita brez pokritja, nek mali podjetnik, ki potrebuje 200.000 evrov, da zažene proizvodnjo, pa tega ne dobi,” je še povedal predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.