Janez Janša: »Čas slovenske osamosvojitve daje odgovor, kako ven iz tega močvirja, kamor smo zatavali zaradi neuspele tranzicije«

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v Kranju pripravilo predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Pogovor s predsednikom SDS Janezom Janšo je v nabito polni dvorani Krajevne skupnosti Primskovo vodila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.Janez Janša je uvodoma povedal, da dobiva od ljudi isto vprašanje kot pred 24, 25 leti in sicer: »Kaj bo?« Vse več ljudi je namreč v skrbeh za prihodnost. »Osamosvojili smo se tudi zato, da ne bi bilo treba postavljati tega vprašanja,« je povedal Janša in dodal, da »smo včasih strahoma pričakovali, kaj se bo zgodilo na kakšnem partijskem kongresu ali vojaškem vrhu, po osamosvojitvi pa smo se oddaljili od tega, a smo se zmotili v teh naših sanjah, predvidevanjih in si zato danes postavljamo ista vprašanja«. Povedal je tudi, da je Slovenija vseeno v boljšem položaju, saj je »naše zunanje okolje bistveno boljše kot takrat, sedaj smo člani EU, takrat pa smo bili člani Jugoslavije«. Tako nam zunanje okolje blaži stanje.?Predsednik SDS je tudi opomnil na vračanje simbolov in likov pretekle države: »Obnavlja se Titove spomenike, razstava v Ljubljani odmeva tudi Evropi, njen avtor pa je nepodpisan«. A Janša opozarja, da je to samo površina pod katero se skrivajo druge stvari.V nadaljevanju je predsednik SDS spregovoril o razlogih za odhod Slovencev iz Jugoslavije. Povedal je, da »smo si želeli živeti v normalni državi, kjer je za pošteno delo pošteno plačilo, kjer so upoštevane človekove pravice…« Spomnil je tudi na kritično finančno stanje države in dejstvo, da je bila Jugoslavija tik pred bankrotom. Slovenija je danes v še mnogo slabšem položaju kot je bila takrat Jugoslavija, saj se je v zadnjih 6 letih zadolžila preko teh meja. Vsak novorojenec v Sloveniji se tako rodi že z 11.000 evri dolga. Janša je poudaril, da imamo na razpolago dve poti, kako se lotiti reševanja finančnih težav. Prva možnost je izposoja na finančnih trgih, kjer se plačuje drage obresti in nekomu plačuje ekstra profit. Takšna je bila zadnja vladna zadolžitev, kjer bodo samo obresti znašale 220 milijonov evrov. »Če bo slovenska vlada po objavi stresnih testov nadaljevala pot brezglavega zadolževanja, smo na poti v bankrot,« je dejal Janša in dodal, da je druga možnost »družinski fond evroobmočja, t.i. ESM mehanizem, v katerega vplačuje tudi Slovenija«. Povedal je še, da je trenutna obrestna mera znotraj ESM-ja 0,25 %, obrestna mera zadnje zadolžitve vlade pa je znašala skoraj 5 %. »Za kateri kredit bi se vi odločili?« je navzoče povprašal Janša in dodal, da je odgovor na dlani, a ne pri tej vladi, saj je jasno, da ne bo sama odplačevala tega dolga. Vlada se tudi izgovarja na morebitno izgubo suverenosti, a je dejstvo, da je »najmanj suverena tista država, ki je najbolj zadolžena«.  Janša je poudaril, da vlada očitno ne želi sprejeti pogojev, ki pridejo s tako pomočjo. »To so pogoji, ki od vlade zahtevajo več transparentnosti, privatizacijo državnih bank, razbitje monopolov,« je povedal Janša in dodal, da se dejansko zahteva zgolj »normalen bančni sistem, a vlada vseeno pravi ne«. Očitno se boji razkritja vseh povezav med akterji, ki so zaslužni za ogromno bančno luknjo in ki so podeljevali kredite po prijateljskih in političnih vezeh. Janša je poudaril, da proti odgovornim »ni bil dokončan niti en sam postopek« in da nekateri še danes »vedrijo in oblačijo na bankah«.?Povedal je še, da je že lani poleti posredoval Policiji, tožilstvu, KPK in ostalim nadzornim institucijam poročilo Banke Slovenije o kreditih, a se do zdaj ni zgodilo še nič. »Poskušajo se ponoviti vzorci sanacije bank iz 90. let,« dejal Janša in dodal, da jih očitno skrbi, da bi se brskalo po odgovornosti za nazaj. Spomnil je še, da »dokler je bila naša vlada ni nihče razmišljal o stresnih testih, vladi Alenke Bratušek pa očitno niso zaupali«.V nadaljevanju sta z dr. Valičevo spregovorila o pomembnosti plebiscita in odločitve zanj. »Plebiscit je dokaz največje enotnosti slovenskega naroda,« je poudaril Janša in dodal, da si je »prvič v zgodovini slovenski narod pisal sodbo sam«. Vendar pa je bila slovenska politika usodno razdeljena o tem vprašanju. To se je pokazalo oz. izhajalo iz dveh dokumentov; eno je bila Majniška deklaracija drugo pa Temeljna listina. Medtem, ko je Majniška deklaracija v kratkem tekstu izrazila bistveno zahtevo tistega časa – osamosvojitev – je Temeljna listina prihodnost Slovenija videla zgolj v okviru Jugoslavije. Janša je ob tem spomnil na to, kako je Milan Kučan želel preprečiti izid 57. številke Nove revije in kako je Janez Stanovnik leta 1989 za Delo in beograjski časopis razlagal, da “bi bila osamosvojitev samomor”, Kučan pa istega leta, da “osamosvojitev nikoli ni bila njegova intimna opredelitev in da težko razmišlja o tem”.Vseeno je zmagala ideja samostojne ideje Slovenije, kar pa so njeni nasprotniki želeli preprečiti. Razorožitev Teritorialne obrambe je bila tako največji akt tega dejanja oz. nasprotovanja. “Čas razorožitev teritorialne obrambe je bil prezicno izbran,« je poudaril Janša, saj se je to dogajalo takrat, ko je nova vlada prevzemala oblast. Janša je tudi povedal, da so bili o dogajanju obveščeni s strani lokalnih oblasti oz. predsednikov občin, vendar pa je JLA uspela v dveh dneh odpeljati večino orožja.”Če bi mi imeli vse orožje, verjetno sploh ne bi prišlo do vojne,” je dejal Janša. Spomnil je tudi na še en dokument, Deklaracijo za mir, v kateri je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske. »Lansirana je bila takoj po plebiscitu z namenom, da bo osamosvojitev zgolj operetno dejanje,” je dejal Janša, ki je bil v takratnem času obrambni minister. “Tudi v nadaljevanju je bilo veliko trenutkov, ko je bilo vse na kocki, ko se je pomembne zakone in obrambni proračun sprejemalo z nekaj glasovi Demosove večine,” se je spominjal Janša.Opozoril je še, da so bili “vsi tisti, ki so nasprotovali ukrepom osamosvojitve, v zadnjih 22 letih življenja samostojne države bogato nagrajeni”.  Povedal je tudi, da je bila v Dnevniku  tedenska kolumna v kateri se je pisalo proti osamosvojitvi, njen avtor pa je bil pod psevdonimom Veno Karbone, Neven Borak, svetovalec v uradu Milana Kučana, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, danes pa zaposlen v Banki Slovenije.»Odgovor na vprašanje zakaj smo tam, kjer smo, je v veliki meri v Beli knjigi,« je zbranim odgovoril Janša in dodal, da »odkar je knjiga izšla, ni bilo še nobene kritike, demantija, nasprotovanja. To je trajno žareče branje, ki osvetljuje preteklost in prihodnost«.Vir: Gorenjska TVJanša je tudi poudaril, da ravno čas slovenske osamosvojitve daje odgovor, kako ven iz tega močvirja, kamor smo zatavali zaradi neuspele tranzicije. Dejal je še, da se »Slovenija že dolgo ne upravlja v skladu z vrednostnim središčem slovenske nacije,« in da »če zaideš, je premalo, da se ustaviš, moraš iti nazaj do križišča in izbrati pravo pot«. Prava pot pa je vrednostno središče Slovenije. »To so naši simboli in tega si ne pustimo vzeti. Zato naj se poudarja tisto, kar nas je združilo in tisto, kar nas je ločevalo,« je zaključil predsednik SDS Janez Janša.Vir: Gorenjska TV   Vse zbrane je ob začetku nagovoril podžupan Mestne občine Kranj, ki je dejal, da Slovenci »še gojimo vrednote slovenske osamosvojitve, ne znamo pa tega posredovati naši mladini«. Poudaril je še, da se države ne dobi kar tako in da jo je potrebno graditi. Prisotnim je spregovoril tudi novoizvoljeni predsednik Občinskega odbora VSO Kranj, Uroš Valič, ki je predstavil bistvene točke Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. S svojim ubranim petjem pa je zbrane navdušil Kranjski oktet. Predstavitve se je udeležil tudi predsednik VSO Aleš Hojs ter poslanci SDS mag. Branko Grims, mag. Marko Pogačnik in Franc Breznik.