Imamo še ogromno problemov, ki bi že lahko bili rešeni, imamo vrsto področij, s katerimi upravljajo ljudje, ki tega niso sposobni, ker so tam zato, ker mislijo, da so prvorazredni, ali pa, ker so njihovi starši prvorazredni in mislijo, da jim samo po sebi nekaj pripada. Državo jemljejo kot plen in priložnosti gredo mimo in ostaja neizkoriščen celo denar, ki je tudi naš in ki leži v bruseljskih blagajnah.
Danes je na letališču Bovec potekalo 24. tradicionalno srečanje odborov Slovenske demokratske stranke iz celotne Slovenije. Srečanja se je udeležilo okoli 3000 predanih članic in članov Slovenske demokratske stranke in simpatizerk ter simpatizerjev, med njimi tudi vrsta tistih, ki so v preteklem letu in pol uspešno delali na več volitvah in tako poskrbeli za vsakokratno zmago stranke. Na srečanju so bili prisotni tudi vidni predstavniki Slovenske demokratske stranke, med njimi vodja poslank in poslancev SDS Danijel Krivec, pa poslanke in poslanci Jelka Godec, Alenka Jeraj, Franc Breznik, Dejan Kaloh, Žan Mahnič, Franci Kepa, Boris Doblekar, Branko Grims, Jože Tanko, Zvone Černač, Marijan Pojbič, Karmen Furman, pa tudi evropska poslanca Romana Tomc in dr. Milan Zver.
Predsednik SDS Janez Janša je imel na današnjem srečanju odborov osrednji nagovor.
Nagovor, ki ga objavljamo v nadaljevanju, ni avtoriziran.
Lep pozdrav, dragi prijatelji.
Vidim, da se je tukaj zbrala cela Slovenija. Hvala, ker ste prišli iz bližnjih in daljnih krajev in hvala, ker nas je vsako leto vedno več.
Torej, dragi prijatelji, dragi gospod župan, gospod župnik, vsi ostali, ki ste nas počastili danes s svojim obiskom.
Zbrali smo se na našem tradicionalnem letnem taboru. To naše srečanje tukaj v tej prelepi dolini je namenjeno predvsem druženju in tudi temu, da nekatere skrbi pozabimo, da se razveselimo, da smo veseli, recimo tudi te naše zastave, ki jo sedaj letalo vleče po zraku, in ki še polepša to dolino. Prave barve, barve prihodnosti so na njej in veseli smo, da imamo ravno v Slovenski demokratski stranki v zastavi barve sonca in neba.
Ko smo se lani tukaj zbrali, je bilo to nekaj tednov po državnozborskih volitvah. Takrat smo rekli, ene volitve so za nami, zmagali smo, nas pa čakajo še dvoje v manj kot enem letu in tudi te so prišle, lokalne in evropske pred kratkim, in v roku enega leta smo šli slovenski volivci trikrat na volitve. Mislim, da takšne gostote odločanja doslej v samostojni Sloveniji še nismo imeli in, dragi prijatelji, na vseh teh volitvah je Slovenska demokratska stranka prepričljivo zmagala. Hvala vsem, ki ste prispevali k tej trojni zmagi. Zmaga na zadnjih volitvah, na volitvah v Evropski parlament, je bila deveta zmaga Slovenske demokratske stranke, odkar obstajamo. Deveta zmaga. Devetič smo zmagali maja letos in v Sloveniji seveda ni nobene druge stranke, ki bi imela za sabo takšno bilanco.
Vidim tukaj nekaj obrazov, ki jih videvam od samega začetka, od naše prve zmage in poseben pozdrav vsem tistim veteranom, s katerimi smo skupaj devetkrat slavili.
Seveda pa v normalni demokraciji je tako, da odgovornost oziroma vlado običajno prevzame tisti, ki zmaga na volitvah in tisti, ki dobi najvišje zaupanje ljudi. Slovenija še ni tam, to vemo. Od teh treh zmag, se pravi, zmage na parlamentarnih volitvah, lokalnih in evropskih volitvah, edino za lokalne volitve lahko rečemo, da naši rezultati v večini slovenskih občin, kjer smo bili dobri, so pripeljali k temu, da tam tudi soodločamo. V kakšnih dveh tretjinah slovenskih občin je SDS del tistih sil v občinskih ali mestnih svetih, ki odloča o hitrejšem ali boljšem razvoju kraja, občin in mest. In vidi se tudi razlika med tistimi kraji in občinami, kjer je SDS zraven in lahko neposredno prispeva s trudom in idejami svojih članov in tistimi, kjer se vodi politika izključevanja.
Žal je bilo drugače po parlamentarnih volitvah. Vlado so sestavili poraženci. Manj poslancev je kakšna stranka v koaliciji dobila, več ministrov je potem zahtevala. Danes imamo neko vlado, ki navzven trdi zase, da je dobila večinsko podporo ljudi, hkrati pa pravijo, da so manjšinska vlada. Gre za neko posebno situacijo, kakršne ni nikjer drugod po svetu. V Evropski uniji, kjer je Slovenija članica, je 10 ali celo 11 držav, kjer imajo manjšinsko vlado, ampak povsod manjšinsko vlado vodi stranka, ki je zmagala, ne pa stranka, ki je volitve izgubila. Tako da smo tudi po tem neka posebnost ne ravno s pozitivnega konca, ko nas ocenjujejo, a tam pač smo.
Tudi po evropskih volitvah se zgodba ponavlja. Naša skupna lista s SLS je prepričljivo zmagala na teh volitvah, ekipo evropske komisije pa sestavljajo tisti, ki so volitve izgubili, in to prepričljivo. So seveda tudi druge države članice Evropske unije, kjer so težave s takšnimi kadrovanji, ampak takšne neambicioznosti, kot jo kaže Slovenija sedaj že tretjič z delegiranjem svojih ljudi v evropske institucije, ki bodo v veliki meri odločale o naši prihodnosti, pa težko najdemo kjerkoli drugod. To so, spoštovani, zapravljene priložnosti. Od tega, ali imaš neko težo v evropskih institucijah so odvisne investicije, projekti, naklonjenosti v različnih, ne bom rekel sporih, ampak situacijah, kjer potrebuješ podporo drugih, a če te ni na političnem zemljevidu in če nimaš neke teže, potem ne moreš pričakovati, da te bodo cenili, spoštovali in tudi upoštevali. Mi tega nimamo, kar nam EU garantira. Naprej ne pridemo.
V Bruslju ostaja neporabljenih več kot 2 milijardi evropskih sredstev. Danes ste prišli sem po različnih cestah, dobrih in slabih. Tisti, ki ste se v Bovec pripeljali po slabih cestah in boste tudi nazaj domov šli po takšnih, vedite, da to ni zato, ker ne bi bilo denarja, ampak, ker imamo vlado, ki tega denarja ne zna porabiti. Denarja, ki je naš in nam je na razpolago. Namesto tega se celotna vlada ukvarja s tem, kako onemogočiti nekaj 100 otrokom, ki hodijo v osnovno šolo, enak položaj, gre pa za 300.000 evrov na leto in predlagajo referendume, kršijo ustavo, pišejo zakone, ki so neustavni … Da pa bi se pobrigali za tisto, kar je prva naloga vsake vlade, se pravi, delo za skupno dobro, izkoriščanje možnosti, ki jih država ima doma in v Evropi, to je pa deveta skrb.
Tudi sedaj, ko se je izbiralo kandidata za evropsko komisijo, menim, da so predvsem gledali, da se tja pošlje nekoga, ki doma ne bi nikogar ogrozil, in ne glede ali bo v Evropi za Slovenijo karkoli dosegel.
Prej je Milan dejal, da se spominja začetkov naših druženj v Posočju. Tisto prvo leto in še nekaj naslednjih po letu 1995 smo se zbirali v kampu Klin v Lepeni. Na prvem srečanju nas je bilo 12, tri družine, če se prav spomnim, nekateri ste tukaj, poseben pozdrav vsem, tudi tistim, ki so se po tem v teh 24 letih rodili. Potem nas je bilo nekoliko več in je Dani organiziral prostor na drugi strani Lepene in naši kolegi iz občinskega odbora Bovec so to vse pokosili, da smo se lahko tam srečevali, potem je dolina Lepene postala premajhna za nas in nas je sprejel Bovec, letališče, in tudi tukaj vidim, da bo naslednjič treba še kak šotor ali pa bo treba kaj za senco pripeljati s sabo, ker vreme vedno občinski odbor SDS Bovec vedno organizira lepo, se vidi, da ima veze na nebu in ni slučajno, da je tudi bovški župnik gospod Vili z nami, tako da, hvala lepa za lepo vreme.
Tudi to, da smo od 12 prisotnih na prvi otvoritvi našega prvega tabora leta 1995 prišli sedaj do druženja nekaj tisočev tukaj, dveh ali treh, verjetno nas je 3000 danes ali celo več, tisti bolj lačni boste morali prvi v vrsto za hrano (smeh), ne vem če je organizator to računal, no, ampak vse to se je dogajalo spontano. Tu ste predsedniki številnih občinskih odborov, nobenih razdelilnikov nismo delali, čisto od osebnega interesa in od tega, kako se kje organizirate, je odvisno, kdo pride, kako se pide, torej, tu se zbiramo spontano.
Nek odraz tega, da smo več kot zgolj suhoparna politična druščina, ki se dobiva zgolj na nekih suhoparnih sestankih, je tudi to, da danes tukaj med nami vidim tudi tiste, ki sem jih srečal na par planinskih poteh, in so nastale po tistih naših prvih druženjih v Kampu Klin v Lepeni. Tisti mladi, ki so bili člani podmladka, in so se tam spoznali, in danes jih srečujem, nekateri imajo danes dva, tri, štiri krasne otroke in hodijo po teh poteh.
To je tudi eden od razlogov, da smo lahko sedaj, ko je za nami to super volilno leto, s tem letom zadovoljni, poleg teh rezultatov se nam je v zadnjem letu pridružilo tudi skoraj 2000 novih članic in članov, tudi veliko mladih, naš podmladek se ponovno krepi, tudi v mestih, kar je bilo nekaj časa problem. Čas ki je pred nami, je čas tlakovanja poti za našo deseto zmago.
Mislim, da se je nekdo ustrašil, da bom sedaj cel program povedal, kako zmagati desetič. Brez skrbi. Eno stvar pa bi vendarle položil nam vsem skupaj na srce. V našo deseto zmago ne dvomim, potrebujemo pa veliko zmago. Velikost te zmage pa bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo dobrui ljudje šli na volitve. Ker stanje, kakršno imamo v Sloveniji in tega ne boste slišali prvič, ampak bomo ponavljali, stanje je takšno zaradi tega, ker dobri ljudje ne gredo volit in izvolijo slabo vlado, s tem, ko ne gredo na volitve.
Že pred tisočletji, ko se je še govorilo o starogrški demokraciji, o demokraciji grških mest in polisov, je grški filozof Platon dejal: tisti, ki se zmrduje nad politiko, tisti, ki se ignorantsko obnaša do skupnih stvari, do politike, do upravljanja javnih zadev, je obsojen na to, da mu bodo na koncu vladali tisti, ki so dvakrat manj sposobni od njega. Kot da bi Platon pred tisoč leti govoril o Sloveniji. Vsi v svojih okoljih srečujte ljudi, za katere veste, da so sposobni, veste, da so uspešni, da so marsikaj dosegli v življenju, veste pa tudi, da niso šli volit. Veste tudi, da imajo veliko povedati o tem, kaj vse je narobe. Te moramo nagovoriti zato, da tlakujemo pot do naše desete volilne zmage, ki mora biti velika, zato da bo prihodnost Slovenije takšna, v kateri bomo izkoristili priložnosti, ki se ponujajo doma in po svetu.
Ker danes se to zaenkrat ne dogaja. Zato imamo še ogromno problemov, ki bi že lahko bili rešeni, imamo vrsto področij, s katerimi upravljajo ljudje, ki tega niso sposobni, ker so tam zato, ker mislijo, da so prvorazredni, ali pa, ker so njihovi starši prvorazredni in mislijo, da jim samo po sebi nekaj pripada. Državo jemljejo kot plen in priložnosti gredo mimo in neizkoriščen ostaja celo denar, ki je tudi naš in ki leži v bruseljskih blagajnah.
To je cilj, da presežemo to stanje, ki ga imamo. Slovenski demokrati zato delamo že več kot tri desetletja. Hvala vsem, ki pri tem sodelujete, od enega do trideset let.
Prej sem srečal tudi nekaj povsem svežih članov in članic, in vas še posebej pozdravljam. Vi ste tisti, na katere polagamo velike upe, kar se prihodnosti tiče. Moramo pa se še krepiti, moramo še rasti in naša deseta zmaga bo dovolj velika, da bo šlo Sloveniji bolje.
Danes pa smo se zbrali, da se podružimo, srečamo, da poskusimo razne dobrote, ki so jih pripeljal iz različnih koncev Slovenije. To je počasi postalo tudi posebno kulinarično tekmovanje. Če bi naredili uradno tekmovanje, bi dobili kar nekaj kandidatov za michelinovo zvezdico, torej SDS je stranka vsestranskih talentov in hvala vsem, ki boste nekaj tega pokazali tudi danes tukaj.
Vsem skupaj želim prijetno druženje. Čim več želim odločitev, da se nam pridružite na kakšni turi v naslednjih dveh tednih. V petek in soboto gremo na Triglav, prostor je rezerviran, ne vrh Triglava, ampak koča na Doliču, za vrh Triglava se bo treba še potruditi. Za vreme se priporočamo gospodu Viliju, 1. avgusta se vidimo na Škrlatici, na tem zgodovinskem kraju, o katerem je prej govoril dr. Tone Jeglič, pri križu, ki je bil postavljen iz trme, a je obstal na tem kraju.
Vabljeni tudi na simpozij o koreninah slovenstva, ki bo tudi tukaj v Bovcu in tudi na vse ostale dogodke, ki so tudi kondicijsko manj naporni, od raftinga do raznih pohodov po teh okoliških hribih, ki so lažje dostopni, pravzaprav dostopni vsakomur. Povsod so tudi vodniki zraven, torej ne se bati, ali boste znali priti gor ali boste srečno prišli dol. Za vse bo poskrbljeno.
Danes vsem želim še naprej prijetno druženje in Bog živi našo čudovito Slovenijo!
