Janez Janša: "Brezglavo zadolževanje je največja nevarnost za slovensko suverenost."

»Slovenija mora letos vrniti skoraj 5 milijard evrov. Najeti moramo nove kredite zato, da bomo odplačali glavnico starih. To je največja nevarnost za suverenost,« je opozoril predsednik SDS. V Črnomlju je pod okriljem organizacije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve potekala predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Knjigo je zbranemu občinstvu v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil predsednik SDS Janez Janša.Predsednica Študijskega centra za narodno spravo dr. Valič Zver je pogovor začela z nekaj besedami o vplivu preteklosti na našo sedanjost. Kot je dejala, v šolah vlada izrazita podhranjenost znanja o najsvetlejšem trenutku naše zgodovine – osamosvojitvi. »Prihodnost je odvisna od naše sedanjosti, na katero pa preteklost nenehno vpliva,« je dejala.Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da govorjenje o boljših časih v Jugoslaviji nima prave podlage. Ugotavlja, da verjetno nihče ne bi hotel zapustiti »globoko socialno solidarne države«, v kateri bi bilo vse vredu. Za večino namreč ni bilo tako. Spomnil je na izjavo Mladega foruma SD po odkritju Hude jame, da je bil čas povojnih pobojev čas napredka. Navedel je praktični dokaz za nazadovanje Slovenije v času Jugoslavije: »Povprečna plača v Sloveniji tik pred drugo svetovno vojno je znašala več kot 70 % avstrijske plače. Rezultat življenja v Jugoslaviji je bil ta, da je slovenska povprečna plača ob osamosvojitvi dosegla samo še četrtino avstrijske. V slabi četrtini stoletja smo nazadovali za toliko, kot da bi nas prizadela zelo huda naravna katastrofa«.»Bivša SFRJ je razpadla tudi zaradi tega, ker je bila tako zadolžena, da ni bila sposobna vračati svojih dolgov. Za to, da je lahko država odplačevala kredite, je omejila domačo porabo,« je dejal in spomnil na vožnjo na par nepar in na to, da smo po kavbojke hodili v Italijo. »Bivša država je razpadla, ko je imela 20 milijard ameriških dolarjev dolga. Danes ima Slovenija večji zunanji dolg, kot ga je imela bivša SFRJ, ko je razpadla. Dolg se približuje 30 milijardam evrom. To je veliko breme, ki je naloženo na našo prihodnost in nas mora skrbeti,« je opozoril predsednik SDS. »Namesto tega zadnje leto spremljamo veselje nad tem, da se je nekomu uspelo zadolžiti, kot da je uspeh zadolžiti se po visokih obrestih,« je dodal.»Milijarde, ki jih je najel Križanič leta 2009, je potrebno vrniti letos. Računali so na to, da bodo to morali storiti drugi. Slovenija mora letos vrniti skoraj 5 milijard evrov. Najeti moramo nove kredite zato, da bomo odplačali glavnico starih. To je največja nevarnost za suverenost, ki je bila priborjena v času osamosvajanja,« je opozoril Janez Janša.Glede izjave ameriškega veleposlanika Mussomelija, ki je izzvala tolikšno ogorčenje, je dejal, da veleposlanik na zagovor na MZZ ni bil klican zaradi tistega dela o osamosvojiveni vojni. »Mussomeli je moral na zagovor, ker je dejal, da dr. Danilo Türk nima možnosti za izvolitev za sekretarja OZN,« je poudaril. Po njegovem mnenju in po tem, kar je bilo slišati iz poznavalskih vrst bi lahko bila Slovenija ob dobri kandidaturi za sekretarja OZN dober kompromis, ker ne moti nikogar.Kot je dejal eden od ključnih osamosvojiteljev bi lahko bila slovenska osamosvojitev tudi drugačna: »Lahko bi plačali višjo ceno, lahko bi se pa žrtvam tudi izognili«. Izpostavil je mnenje, da verjetno do osamosvojitvene vojne sploh ne bi prišlo, če bi Slovenija osamosvojitev pričakala močna, oborožena. »Slovenijo so začeli razoroževati na dan, ko je prisegala nova vlada. Stara oblast si je lahko oprala roke, nova pa še ni bila operativna. Razorožitev je prizadela najresnejši udarec prizadevanjem za slovensko osamosvojitev,« je spomnil in poudaril, da je bila razorožitev TO nezakonita tudi po jugoslovanski zakonodaji.

Spregovoril je tudi o spopadu dveh konceptov v času osamosvajanja, Majniški deklaraciji in Temeljni listini. »V Majniški deklaraciji je pisalo, da želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda in jo je podpisalo več sto tisoč ljudi,« je spomnil.»Socialistična oblast je v odgovor Majniški deklaraciji začela podpisovati Temeljno listino. V njej se Slovenijo še vedno vidi v Jugoslaviji, a podpisalo jo je le malo ljudi,« je povedal. Oba dokumenta sta se kasneje spreminila v predvolilni program. Demos je šel na volitve z Majniško deklaracijo, Zveza komunistov, socialisti, ZSMS pa so šli na volitve s Temeljno listino. »Zmagala je Majniška deklaracija, tisti, ki so podpisovali Temeljno listino, pa so omogočili razorožitev slovenske TO in s tem povzročili bistveno poslabšanje pogojev za realizacijo Majniške deklaracije,« je dejal predsednik SDS.Nekaj besed je namenil tudi odnosu tujine do slovenske osamosvojitve. »Slovenske osamosvojitve pravzaprav ni podpirala nobena država na svetu. Ko smo se osamosvojili, nas je priznala Hrvaška, mi pa njih. Na slovesnost 26. junija na Trg republike smo povabili vse voditelje. Najvišji predstavnik kakšne tuje države je bil dunajski župan,« je dejal. Spomnil je na izjavo Jamesa Bakerja pred osamosvojitvijo, ko je dejal, da ZDA Slovenije nikoli ne bodo priznale. »Tisti, ki so v Sloveniji nasprotovali slovenski osamosvojitvi, pa so močno računali na to, da nas tujina ne bo priznala,« je dejal Janez Janša. Toda tudi ti so bili sposobni priznati svojo zmoto, ko se je dokazal naš prav: »Ameriški predsednik mi je osebno dejal: Mi smo se motili, vi ste imeli prav«.Poudaril pa je, da v Sloveniji ni bil nihče, ki je nasprotoval slovenski osamosvojitvi, tega sposoben. Še več, »dogaja se sistematična, načrtna, dokazljiva promocija vseh, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi. Ni uradnika, pripradnika SDV, politka, ki bi nasprotoval slovenski osamosvojitvi in kasneje ne bi napredoval,« je dejal predsednik SDS in dodal: »Če se v družbi nagrajuje tisto, kar je bilo napačno, družba zaide. Smo zatavana skupnost.«Sogovornika sta spregovorila tudi o Deklaraciji za mir, za katero je dr. Valič Zver dejala, da je bila »ataka na fizično zavarovanje Slovenije«. Tudi Janez Janša je poudaril, da v tem primeru ni šlo za mirovništvo. »To je bilo nadaljevanje procesa, katerega prvi korak je bila razorožitev, drugi korak pa preprečitev tega, da bi se nadomestilo tisto, kar je bilo ukradeno,« je pojasnil. Povedal je še, da so Deklaracijo za mir podpisali tudi štirje člani predsedstva na čelu z Milanom Kučanom: »S tem je vrhovni poveljnik vojske ljudem sporočal, da vojske ne potrebujemo.«Na vprašanje o neizvedeni lustraciji je predsednik SDS dejal: »O lustraciji v nobeni državi niso glasovali na referendumu, povsod so to zmogli storiti v parlamentu. Sloveniji to ni uspelo.« Z zbranimi je delil izjavo poljskega veleposlanika, ki je dejal, da je zanj največje presenečenje to, da pri nas na državnih proslavah paradirajo simboli bivšega režimo. Na Poljskem je to kaznivo.
»Slovenija ni izvedla nekega očiščenja, da recimo tisti, ki so kršili človekove pravice, ne bi danes so njih predavali,« je dejal in pri tem omenil prof. Ljuba Bavcona, človeka, ki je kreator bivše represivne zakonodaje, danes pa predava o človekovih pravicah. Podobno je v sodstvu. Zadnji civilisti so bili na meji med Slovenijo in Italijo ustreljeni junija 1991. »Sodniki, kot je sedaj predsednik vrhovnega sodišča, so to odobravali. Tisti, ki so ta režim vzdrževali, ne bi v demokratičnem sistemu smeli imeti vidnih vlog v sodstvu,« je dejal Janša.Za konec je predsednik SDS poudaril, da moramo Slovenci poudarjati tiste stvari in vrednote, ki nas združujejo: »Slovenski državni simboli bodo nad ideološkimi vedno prevladali«. V kriznih časih se je po njegovih besedah potrebno vrniti na izhodišče, premisliti in izbrati pravo pot. »Ekonomska kriza je samo posledica. Ni možno vzpostaviti elementarnega sistema pravičnosti v družbi, če se nagrajuje slabo,« je dejal. »Imamo daleč najboljše možnosti za razvoj, prej nam je vedno nekdo stregel po ozemlju, jeziku ali celo življenju. Evropa je pozitiven projekt. Prvič v zgodovini Slovenci dobimo nekaj tuje akumulacije, smo neto prejemnik EU. Imamo vse možnosti zato, da bi bilo drugače, da bi bilo bolje.« je še dejal.Pogovor je sklenila dr. Andreja Valič Zver z besedami: »Slovenci smo z osamosvojitvijo in demokracijo mislili resno«.