Janez Janša: Bistveno večjo pozornost je treba nameniti družini in ukrepom, ki povečujejo rodnost

V organizaciji Klub seniorjev Slovenske demokratske stranke skupaj z Zvezo seniorjev Nove Slovenije in Zveze upokojencev Slovenske ljudske stranke v sodelovanju z Evropskim združenjem seniorjev pri Evropski ljudski stranki v Ljubljani poteka mednarodna regionalna konferenca z naslovom Staranje Evrope kot eden ključnih vzrokov nestabilnosti in vzpodbujanja migracijskih tokov.

V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika SDS Janeza Janše sodelujočim na mednarodni konferenci, ki ni avtoriziran:

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani gospodje predsedniki seniorskih organizacij, spoštovani gostje, ki ste za to konferenco prišli v Slovenijo in seveda spoštovani vsi, ki ste danes na začetku te zelo pomembne konference tukaj.

Tema, ki ste jo dali na program, je tema, ki se danes diskutira v ospredju na podobnih, nekoliko drugačnih okroglih mizah in javnih tribunah širom po Evropi. To je tema, ki zadeva prihodnost Evrope, lahko bi rekli tudi preživetje Evrope – takšne, kot jo poznamo v zadnjih desetletjih. V lanskem letu je za neko dodatno aktualnost tega vprašanja poskrbel silni migracijski val, ki je udaril na Evropo ali pa bolje rečeno, dodatno pozornost se je tej težavi namenilo v našem delu Evrope. Takrat, ko je ta val prihajal preko drugih meja, mi na to nismo bili pozorni. Tako kot lani, ko je ta zahodnobalkanska migracijska pot pripeljala v Evropo v nekaj mesecih več kot milijon migrantov in beguncev, recimo na zahodnem Mediteranu temu niso posvečali velike pozornosti misleč, da se to dogaja daleč od njih, tako kot smo mi mislili to pred leti. V resnici pa se je to dogajalo v istem prostoru, v Evropi, ki je povezana, tudi v Schengenskem prostoru, kjer ni notranjih meja in to je naš skupen problem, ne samo v fizičnem smislu ampak tudi v političnem ali, če želite, v vrednotnem smislu.

Številke, ki so na razpolago, govorijo v prid temu, da je streznitev več kot potrebna. Rodnost v evropskih državah je v zadnjih letih padla za več kot 50 odstotkov. Danes se v državah članicah EU rodi še enkrat manj otrok, kot se jih je rodilo pred 50 leti. Blaginja v Evropi je v tem času silno zrasla. Povprečene plače in pokojnine, če govorimo o evropskem povprečju, so zrasle za nekaj krat. Rodnost se je pa v istem času bistveno zmanjšala, lahko rečemo, da se je usodno zmanjšala. Hkrati je pa okoli Evrope, še posebej v mediteranskem bazenu, še posebej znotraj tega v islamskih državah, kjer je drugačna filozofija, rodnost izjemno porasla.

Pred 50 leti so imele države, kot so Turčija, Iran, Egipt in mnoge druge države podobne civilizacijske usmeritve v severni Afriki nekaj 10 milijonov ljudi, oziroma še enkrat manj ljudi, še enkrat manj prebivalstva, kot ga imajo danes. Ko je v Iranu prišlo do zrušitve šaha in vzpostavitve islamistične vladavine, je imel Iran 30 milijonov prebivalcev, danes jih ima blizu 80 milijonov. Takoj preko Mediterana je Afrika z več kot 500 milijoni ljudi, kjer je povprečna starost bližje dvajsetim kot tridesetim letom. Zelo velike afriške države imajo prebivalstvo, ki je staro med 22 in 23 let v povprečju. V Evropi je povprečna starost več kot dvakrat toliko. Povprečna plača v Afriki je manjša, kot je povprečni socialni dohodek brezposelnih v Evropi, ki ga dobivajo iz socialnih transferjev.

To, kar se dogaja v Evropi, je danes v digitalnem svetu na razpolago vsem. Mobilni telefoni so v rokah vsakega najstnika tudi v najrevnejših afriških državah. Ni težko primerjati kvalitete življenja v Evropi in na obrobju. Zaradi tega je popolnoma normalno, da ljudje, ki vidijo, da je nekje obljubljena dežela, neko blagostanje, samo preko Mediterana, da potrebujejo zgolj nekaj napora za to, da pridejo v Evropo, imajo dostop do dohodkov, o kakšnih lahko le sanjajo. Tukaj ne govorimo o milijonih niti ne govorimo o desetinah milijonov, govorimo o stotinah milijonov ljudi, ki v Evropi vidijo obljubljeno deželo. Niso samo vojne in razsute države, kot sta Libija in Sirija vzrok za ta pritisk, gre za bistveno bolj dolgotrajne vzroke, ki bodo trajali tudi po tem, ko se bo situacija v teh državah umirila, če ne drugače, ko se bodo potenciali za vojno izčrpali.   

To je za Evropo, ki se prazni, strateški izziv. Iz zgodovine vemo, da so države in narodi, tudi imperiji precej večkrat propadali zaradi demografije in zunanjih pritiskov na meje kot pa zaradi ekonomskih, političnih ali vojaških razlogov. Demografija je ključna in na to smo v Evropi pozabili. Poleg teh ukrepov, o katerih se zdaj na veliko govori in se tudi sprejemajo in vzpostavljajo, kot je skupna obalna in mejna straža Evropske unije, o drugem Schengnu, o ukrepih, ki naj zajezijo razloge za ta migracijski pritisk tam, kjer nastajajo, se pravi večji razvojni pomoči afriškim državam, bolj učinkovitih ukrepih, ki so teoretično na voljo v okviru pomoči Združenih narodov, dejansko se pa izvajajo bolj tako približno. Poleg tega Evropo v prihodnjih letih čakajo tudi izjemni napori za to, da se demografska slika popravi tudi znotraj ne samo z migracijo. Tudi migracija, da se razumemo, je potrebna.

Evropska ljudska stranka je na zadnjem kongresu pa tudi na številnih kongresih prej, kjer smo se skozi ukvarjali s to problematiko, sprejela resolucije, ki nas zavezujejo k odgovorni migracijski politiki. Imamo države na svetu, ki takšno politiko imajo. To so Kanada, Združene države Amerike, Avstralija, kjer izbirajo, koga bodo sprejeli medse in mora ta izpolniti določene kriterije. To je tudi ključ do normalne, uspešne in varnostno manj tvegane migracijske politike v Evropi.

Poleg tega vsi ti ukrepi, tudi če se Evropa ogradi z visokim zidom, tega pritiska ne bodo ustavili, dokler se bo Evropa praznila. Potrebna sta tudi dva sklopa ukrepov znotraj Evrope, zato da bomo preživeli kot Evropa in kot Evropejci. Eden je seveda bistveno večja pozornost družini, družinski politiki in vsem ukrepom, ki povečujejo rodnost. So evropske države, kjer je rodnost nadpovprečna, se pravi, ni treba odkrivati tople vode, ni treba ponovno odkrivati Amerike. Vemo kaj je potrebno narediti, mi smo mnogo teh ukrepov sprejeli v mandatu 2004 – 2008, tako da se je rodnost v Sloveniji povečala za 40 odstotkov glede na 10 let nazaj. Ta val je trajal nekaj časa, tako da so imele vse občine probleme s kapaciteto vrtcev, potem se je pa ponovno ustavil, ker se je namesto družinske politike začelo v Sloveniji forsirati teorijo spola in razne druge ideologije, ki pravzaprav uničujejo zahodno civilizacijo. Drugi sklop ukrepov pa zadeva vas, se pravi seniorje.

Glede na to, kakšna je danes demografska, starostna struktura v večini evropski držav, z ukrepi družinske politike preko noči enostavno ni možno napolniti tega razkoraka, te vrzeli. To terja od vseh generacij, tudi od starejše, od upokojene generacije, da je čim dlje čim bolj aktivna. Ne mislim toliko v smislu, da se podaljšuje delovna doba, kar se tako ali tako dogaja in se bo dogajalo zaradi pritiska zahtev solidarnostnih pokojninskih sistemov, ampak mislim na družbeno aktivnost, mislim na vse tisto, kar preprečuje socialno izljučenost starejših.

V Sloveniji imamo nekaj sto tisoč naših upokojenih sodržavljanov, ki imajo izjemno nizke pokojnine, čeprav je večina delala polno delovno dobo, in ki so poleg tega na robu družbe, niso vključeni v nobene družbene aktivnosti, so socialno izključeni in to dvoje gre velikokrat skupaj, nižje ima nekdo dohodke, težje se preživlja, težje se tudi družbeno angažira in Slovenija seveda ni edina s tako strukturo. Zelo veliko evropskih držav ima probleme s socialno izključenostjo starejših. Tudi tiste države, ki imajo precej večje materialne vire za pokojninski sistem, kot jih ima recimo Slovenija ali pa druge postkomunistične države ali pa države vzhodne in srednje Evrope. Niso dovolj samo ekonomski ukrepi, potrebno je oboje.

Tukaj jaz vidim cvet aktivnih seniorjev, ki se zaveda tega in ta zavest in to število mora rasti in tudi vse ostale generacije se morajo zavedati, da lahko ta izziv, ki je pred nami zaradi staranja Evrope, zaradi bistveno slabše demografske slike, da smo temu izzivu kos. V nasprotnem primeru bo Evropa preplavljena z nekontroliranimi migrantskimi vali in lahko se zgodi, da že v času življenja naše generacije ne bomo mogli več govoriti o evropski civilizaciji. Tako daleč smo prišli in tako resno je stanje, če pogledamo dejstvom v obraz, če damo številke na mizo, jaz nisem navajal vseh statistik, ki so na voljo, ampak že te, ki sem jih navedel, mislim da nam dajo zelo jasno sliko, kje smo in zakaj se marsikaj, kar danes spremljamo, v resnici dogaja. Nihče ne vstopa v prostor, ki je poln, vsak premisli. Če imate na voljo dva avtobusa, v enem ljudje stojijo in se gnetejo, drugi je pa napol prazen, pa tudi če bo šel malo zadaj, ne boste šli v tisti avtobus, ki je poln, ampak boste šli v tistega, ki je prazen. Tako je tudi z migracijskimi pritiski, tako je s ključnimi razlogi za propad sijajnih civilizacij, evropskih in na drugih kontinentih, ki smo jih lahko spremljali zaradi istega razloga skozi tistočletja znane človeške zgodovine.

Še enkrat čestitke za organizacijo te konference, za izbor teme, ki je ključna tema ne samo za to strukturo ampak za odločevalska telesa na nacionalni in evropski ravni, ki se s tem vse bolj ukvarjajo in kot že rečeno, bolj bomo krepili to zavest, bolj boste krepili članstvo vaših seniorskih organizacij, več aktivnih rojakov se bo vključilo v aktivno delo, lažje se bo tudi odpravljalo ta drugi sklop vzrokov za stanje, v kakršnem smo.

Znano je, da v nobeni generaciji ni zbrano toliko izkušenj, toliko zrelega pogleda na situacijo, toliko modrosti, kot je v seniorski organizaciji. Tako kot je velikanska škoda za Slovenijo, ki se v zadnjih letih sooča s problemom, da mladi izšolani odhajajo iz države, s trebuhom za kruhom, tako je tudi velika škoda, da znanje, ki ga imate vi v seniorski organizaciji, na neki točki ni več vključeno v prizadevanja za splošno dobro. Ta rez je ponekod tudi v Sloveniji z dnevom upokojitve tako močan, da se izgubljajo enako močni potenciali kot pri mladih, ki odhajajo drugam.

Jaz to govorim vam, ki se več ali manj tega zavedate z upanjem, da se bo ta zavest širila v okolje, v katerem živimo in delujemo, in bolj se bo širila, prej bo prišlo do pravilnih rešitev, ki jih sicer poznamo, samo do sedaj enostavno ni bilo dovolj zavedanja in tudi ne dovolj volje, da se spremenijo. Zdaj so časi drugačni in če boste čez nekaj let organizirali podobno konferenco tukaj ali pa v kakšni drugi državi v podobni sestavi, mislim, da bomo lahko govorili tudi o bolj obetavnih rezultatih. Vedno je potrebno najprej imeti zavest o situaciji, da jo potem lahko rešuješ in zaradi tega take konference niso zgolj tratenje časa ali pa prijetni družabni dogodki, ampak so ključni na poti do pravih rešitev. Še enkrat prijetno delo, prijetno počutje, tudi prijetno druženje in čim več svežih idej. Hvala lepa.