Janez Janša: Apeliram na vse, da smo dosledni pri upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa

Predsednik vlade Janez Janša ter predsednica in predsednika ostalih koalicijskih strank Zdravko Počivalšek (SMC), Matej Tonin (NSi) in Aleksandra Pivec (DeSUS) so predstavili nabor ukrepov za upočasnitev širjenja koronavirusa v Sloveniji. Kot je uvodoma dejal predsednik vlade Janez Janša, je »čas dragocen, zato smo se odločili, da danes stopimo pred slovensko javnost. Bolje je, da se kakšni ukrepi podvajajo oziroma da je sprejet ali najavljen kakšen ukrep preveč kot pa premalo.« 

»Epidemija koronavirusa je Slovenijo doletela v nesrečnem političnem času, lahko bi bil še bolj nesrečen, če bi imeli predvolilno kampanjo. Ampak tudi ta vmesni čas, ko vlada, ki odhaja, opravlja tekoče posle, vlada, ki prihaja, pa še nima pristojnosti, je izjemno zahteven, in ta situacija, ki jo imamo sedaj z epidemijo, je za tak čas daleč največji izziv, kot smo ga srečali kadarkoli v zgodovini Slovenije,« je izpostavil  Janez Janša.

Konec prejšnjega tedna so z vlado, ki opravlja tekoče posle, uspeli vzpostaviti delovno kooperacijo, v tem tednu pa, kolikor je mogoče, poteka na delovni ravni sodelovanje pri poskusih, da se zajezi širjenje koronavirusa v Sloveniji. Nekateri ukrepi so bili skupaj načrtovani v ponedeljek, ko je bila seja Sveta za nacionalno varnost, v torek pa je bil delovni sestanek med nekaterimi ključnimi ministri, ki odhajajo in prihajajo. »Dogovorjeno je bilo, da bo ta koordinacija delovala na dnevni ravni, če bo to koordinacijo zahteval minister za zdravje. Včeraj je minister za zdravje takšno koordinacijo zahteval že dopoldne, vendar žal do nje ni prišlo, če bi prišlo, verjetno tudi te novinarske konference ne bi bilo, ker bi se vse odvijalo po enem tiru. Včerajšnji dan je bil v veliki meri izgubljen, nekateri ukrepi, ki so bili dogovorjeni v ponedeljek, žal, niso bili izvedeni, mogoče kakšen tudi upravičeno,vendar teh razlogov ne poznamo, vemo pa, da nekateri, ki niso bili, lahko imajo hude posledice, časa pa zmanjkuje,« je bil kritičen predsednik vlade Janez Janša.

Po njegovem mnenju je danes vidno, kje je Slovenija na začetku spopada s koronavirusom naredila največjo napako, zato so ukrepi, ki se izvajajo in se še bodo izvajali, v veliki meri tekma s časom, da se nadoknadi tisto, česar nismo naredili. »Povedati je potrebno tudi, da veliko drugih evropskih držav tukaj zamuja, je pa seveda dejstvo, da smo tisti, ki smo v neposredni bližini žarišča širjenja virusa v Evropi, se pravi Italije, še posebej izpostavljeni in so zaradi tega te zamude pri nas bistveno dražje kot kje drugje,« je poudaril.

V nadaljevanju je predstavil primerjavo, kako je na grozečo epidemijo reagirala Italija in kako je reagirala neposredna soseda Kitajske Južna Koreja. Takoj v začetku tega leta, ko je postalo znano, da se je pojavil do sedaj neznan virus oblike SARS in ko so se na Kitajskem začeli prazniki, kitajski državljani, ki delajo po drugih državah, pa so se po praznikih začeli vračati v druge države, je nastala razlika v tem, kako so države reagirale na te prihode, omenjena razlika pa danes predstavlja države, v katerih se epidemija že umirja, in države, v katerih je epidemija pred vrati. Južna Koreja, v katero je zagotovo prišlo več kitajskih državljanov po počitnicah kot v katero koli evropsko državo, je za vse uvedla strog nadzor, karanteno in obsežna testiranja, večina evropskih držav pa tega ni storilo, še posebej Italija. Po nekaterih podatkih je samo v Lombardiji več kot 100.000 kitajskih državljanov in to je po tem, kar je danes znano, glavni izvor virusa v Evropi. »Mislim, da bi morala tudi Slovenija takrat, ko je bilo znano, kaj se dogaja v Italiji, uvesti podobne ukrepe, kot jih je izvajala Južna Koreja ali Japonska, in smo tukaj izgubili dragoceno priložnost, da se epidemijo omeji oziroma se, kolikor je možno, drži pod kontrolo. Vendar pa je to zgodovina, to razlagam zgolj zaradi tega, da bomo bolje razumeli nekatere ukrepe, ki jih bo nujno sprejeti danes, jutri, v prihodnjih dneh, ker smo pač na izteku časa,« je poudaril Janez Janša.

V nadaljevanju je prebral del dopisa, ki ga je malo pred novinarsko konferenco prejel iz UKC Ljubljana, natančneje od 38 infektologov s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

»Mi, ki sedimo za to mizo in ki smo podpisali koalicijsko pogodbo za preostanek mandata, se s tem pozivom strinjamo. Zato je potrebna odpoved vseh javnih prireditev, tukaj lahko samo apeliramo na tiste, ki morajo izdat takšno uredbo, da jo čim prej izdajo, kolikor je še niso. Pozivamo športne zveze, da tako, kot se to dogaja po vseh celinah, da odpovejo vsa tekmovanja, kjer je kakršno koli tveganje, treninge in vse ostalo, ker vse to bo možno nadoknaditi, ko bo epidemija mimo. Apeliramo na lastnike gostinskih lokalov, da upoštevajo to stanje, da dajo v ospredje varnost ljudi in dragocenost človeškega življenja pred vsemi drugimi interesi,« je pozval.

Glede na to, da je v Sloveniji formalno že razglašena epidemija, po mnenju predsednika vlade to omogoča izvedbo vseh omenjenih ukrepov brez prevelike birokratske navlake. »Do nadaljnjega je potrebno zapreti vrtce, šole, fakultete, dijaške in študentske domove, kjer je možno, naj se vsaj del pedagoškega procesa organizira na daljavo, šolske ustanove po možnosti že jutri, kljub formalnemu sklepu za ponedeljek, saj takrat, ko je minister to sprejemal, tega apela še ni bilo,« je bil jasen.

V nadaljevanju je Janez Janša prebral navodilo, ki so ga napisali na podlagi prošenj in predlogov tistih, ki so se doslej ukvarjali s to nevarnostjo neposredno – tistih, ki so v kontejnerjih pobirali vzorce, tistih, ki se ukvarjali z bolnimi, ki jih že imamo, tistih, ki se že vse življenje ukvarjajo s tem in iz prve roke vedo, kaj zdajšnja situacija predstavlja: 

Vse zdravstvene ustanove se morajo nemudoma dodatno reorganizirati tako, da  bodo delale po principu »pozitivni« in »negativni« na virus. Zdravstveni delavci, ki bodo obravnavali obolele in delali na vstopnih točkah ne smejo prihajati v stik z obolelo populacijo. Na primarni ravni zdravstva, se pravi v zdravstvenih domovih se organizira ustanove na način, da se ustanovijo trije tipi delovišč: a) administracija, v katere bolniki ne bodo imeli dostopa, v njem pa lahko delajo tudi tisti, ki so bolj ranljivi, b) obravnava vseh drugih bolezni in poškodb, ki jih mora zdravstveni sistem tudi v tej situaciji obravnavati, c) obravnava ljudi s sumom na okužbo koronavirusa. Ločenost teh treh segmentov je ključnega pomena za to, da se zmanjša terminalni efekt tega virusa, ki je toliko večji, kolikor prehaja na starejše in ranljive skupine prebivalstva. 

Zmanjšati je potrebno tudi številko vstopnih točk testiranja, saj se da bistveno omejiti tveganja. Na vsaki vstopni točki je možno organizirati delo tako, da se  pobirajo brisi po principu »drive in«, torej ni potrebno, da vstopaš iz avta, ekip za to pa je lahko več, v vsaki pa sta potrebna diplomirana medicinska sestra in zdravnik, zraven pa mora biti tudi vsa logistika, ki jo je potrebno uporabiti v primeru takojšnje hospitalizacije, vključno s transportom bolnika.

V primeru potrebe po hospitalizacije mora biti zagotovljenega tudi dovolj prostora za tisti vmesni čas, ko se oceni, da je nekdo potreben nadaljnje obdelave, testiranja, da kaže sume, ni pa še na voljo rezultata, testa, in sedaj mora biti ta prostor urejen, ga mora biti dovolj za stanje, kakršno pričakujemo, ker je to lahko naslednja kritična točka. Po naših podatkih imamo samo en mobilni laboratorij za pobiranje brisov, zato potrebujemo čim več mobilnih enot. V zdravstvenem sistemu je potrebno še dodatno odpovedati vse nenujne preiskave in  posege in sprostiti čim več kapacitet za ogrožene bolnike s COVID-19, izjeme je potrebno presojati po zdravi presoji predstojnikov. Določiti je potrebno rezervne zdravstvene ekipe, po najmanj eno po vseh bolnišnicah, za vse oddelke z resno bolnimi pacienti.

Ko gre za varstvo, ob dejstvu, prekinitve pedagoškega procesa tukaj pade velika naloga na občine in prosimo župane, da odslej, po domače rečeno vzamejo v roke.

»Angažirati je treba sproščene pedagoške delavce, dijake, ki bodo prosti, ko ne bo šol, če bodo zdravi, da se organizira varstvo otrok v tistih družinah, kjer bosta oba starša delala izven doma, kjer ne bo mogoče zagotoviti varstva. Tu je treba čim prej izdelati  jasna navodila glede vseh ukrepov, s katerimi se izogibamo okužb.

Kar se tiče varstva je po besedah Janeza Janše absolutna prioriteta zagotoviti in pomagati pri varstvu in drugih potrebah vsem tistim, ki so zaposleni v kritični infrastrukturi. Tu gre za zdravstvo, energetiko, oskrbo, komunalo in varnost.  »Brez ljudi, ki delajo na teh področjih se te epidemije ne bo dalo obvladati,« je povedal Janša in dodal, da večina teh zaposlenih  ima otroke, mnogi v šolah in vrtcih in tu je prioriteta, ko gre za zagotavljanje varstva. »Zaposleni v elektrarnah, dispečerskih centrih, v tej kritični infrastrukturi so enako pomembni kot isti v zdravstvenem sistemu,« je prepričan Janša in ob tem apeliral na vse vodilne v organizacijah kritične infrastrukture, da dosledno uvedejo, v kolikor še niso, higienske in ostale ukrepe, da se prepreči širjenje virusa. »Apeliramo na vse delodajalce, da kolikor je možno organizirajo delo na daljavo in se obenem zahvaljujemo tistim, ki so to že naredili in to svojo prakso javno delili, ker je to dober zgled,« je poudaril Janša in apeliral tudi na tiste, ki odločajo, kako bo ravnala javna uprava, da je tudi javna uprava lahko primer dobrega zgleda, kjer se, če je le mogoče, organizira delo na daljavo.

»Vse medije v državi, ki na nek način tudi spadate v kritično infrastrukturo, naprošamo, da ves čas ponavljate osnovna pravila, kako preprečujemo prenos okužbe, v obliki objav na radijskih postajah, pasic na televizijskih programih, naprošamo vas, da stalno opozarjate, da zbiranje skupin ljudi ni varno in ni odgovorno, opozarjajte pa tudi na to, da naj ljudje, starejši od 60 let ne vstopajo v zaprte prostora, kjer je,  ali pa je ravnokar bila množica ljudi. Opozarjajte, da otroci lahko prenesejo okužbo starejšim in posameznikom in tudi ni odveč stalno poudarjati, da naj ljudje zdravstvenega sistema v teh razmerah ne obremenjujejo, v kolikor ne gre dejansko za nujne potrebe,« je naštel Janša.

»Ne glede na to, kako učinkoviti bodo ti ukrepi, zmogljivosti slovenskega zdravstvenega sistema bodo na preizkušnji, zato bo naš napor usmerjen v to, da  se zagotovijo dodatne kapacitete. Od tega bo v veliki meri odvisno, koliko bomo sposobni obvladati vlak, ki prihaja,« je povedal Janša.  

Po njegovih besedah potrebujemo kapacitete dveh vrst, prva vrsta so kapacitete, v katerih bo mogoče namestiti dodatne postelje z vso opremo za kritično bolne, potrebujemo pa tudi kapacitete, v katere je možno namestiti tiste, ki bodo oboleli, ne bodo pa kritično bolni, bodo pa prenašalci virusa, ki doma nimajo možnosti za resno izolacijo. »Tu pridejo v poštev vojaški objekti, zdravstveni objekti, ki niso uporabljeni, hoteli, dijaški domovi, … Če bo potrebno, se bo vse to uporabilo in apeliramo na tiste, ki so povezani z lastništvom ali dejavnostjo, ki se opravlja v teh objektih, da so tu razumevajoči,« je dejal Janez Janša.

»Za dodatno logistiko, tudi za varovanje in za oskrbo bo poskrbela civilna zaščita,« je komentiral Janez Janša.

Dodal je, da imamo Slovenci v domovih za starejše, ki jih je sicer premalo, okoli 20.000 naših sorodnikov, rojakov, »in to so poleg bolnišnic daleč najbolj izpostavljene točke in po tem, ko je bil že sprejet ukrep za prepoved obiskov, je v naslednji fazi potrebno zagotoviti, da bo oskrba, logistika, tudi zdravstvena oskrba potekala po pravilih, ki veljajo za najbolj ogrožene točke. Zato tukaj prosimo župane slovenskih občin, da se posebej koncentrirajo na te točke, na to populacijo, ki bo prva potrebovala pomoč in tudi največ le te.«

»Predlagamo in če do takrat ne bo storjeno, bomo naredili to mi, da se omeji delo v upravnih in sodnih postopkih na najnujnejše.  Roki, ki tečejo v teh postopkih, naj se ustrezno podaljšajo za čas prekinitve, da ne bo problemov, tisti upravni delavci, ki morajo opravljati te postopke, naj se dodatno zaščitijo,« je dejal Janša.

Nadaljeval je tudi z vrsto ukrepov glede uvoza – izvoza transporta. »Zapre se transport sveže zelenjave iz Italije, omeji se uvoz in izvoz živali,« je povedal Janša.

Dejal je tudi, da bo nova vlada ustanovila krizni štab, v širši sestavi, ki bo vključeval celotno vlado ter predstavnike operativnih služb, in sicer bo krizni štab zato, »da se bo že v sestavi dela štaba sproti sprejemalo odločitve, da ne bo treba posebnih sej za sprejemanje formalnih odločitev.«  »Glede na stanje, kakršno je, ni nobenega resorja, ki ne bi imel določene vloge pri omejevanju te epidemije,« je dejal Janša in nadaljeval, da bo v operativni sestavi posameznih ministrstev, ministrstvo za zdravje imelo ključno vlogo.

»Sklicevali bomo redne seje sveta SNAV, kamor bomo vabili predsednika republike, predsednika DZ in tudi predstavnike vseh opozicijskih strank zaradi usklajevanja ukrepov, ki bodo potencialno zahtevali tudi odločanje na sejah DZ;« je povedal predsednik stranke.

Ob koncu je apeliral na vse, da dosledno spoštujemo te ukrepe. »Od tega, kako visoka bo stopanj doslednosti, bo v veliki meri odvisno, kolikšna bo cena za spopad s to epidemijo. Zato apeliram na vse, da se obnašamo odgovorno do sebe in drugih,« je dejal Janez Janša in dodal, da vsak od nas lahko po statistiki okuži tri ali deset ljudi. »Ni rečeno, da bo kdo od teh, ki jih lahko okužimo, resno zbolel, a vsak od teh lahko okuži nove in že po statistiki bo eden od teh ne le resno zbolel, ampak bo lahko tudi življenjsko ogrožen,« je komentiral Janša. Prav tako je dejal, da se mora nonšalantni odnos do tega virusa, končati, »tu ni šale«. »Samo, če bomo vsi to resno vzeli, bomo uspešni.«

»Apeliramo tudi na vse, da smo zmerni pri kopičenju zalog. Določene zaloge živil si je pametno narediti, veliko gospodinjstev si je to že naredilo, pretirano kopičenje pa pomeni, da bo tega za nekoga zmanjkalo,« je povedal Janša in dodal, da ima Slovenija zadostne blagovne rezerve, da premosti čas, za katerega računamo, da bi oskrba lahko bila motena.

»Apeliram tudi na pregovorno prisotno medsosedsko pomoč Slovencev. Nobena Civilna zaščita in državni organ ne more narediti več kot naša solidarnost in sočutje do vseh, ki potrebujejo pomoč ali zbolijo. To niso ljudje, ki bi jih bilo treba izločiti, ampak jim je treba pomagati,« je poudaril Janša. Dejal je še, da smo pozni pri mnogih ukrepih, »a če bomo toliko bolj dosledni, lahko še vedno preprečimo situacijo, kakršno spremljamo v sosednji državi in mislim, da ni med nami nikogar, ki bi si želel, da  to situacijo Slovenci kakorkoli ponavljamo.«

Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. Prvo izpostavljeno vprašanje je bilo povezano s problemi avtoprevoznikov na slovensko-hrvaški meji in ali se bo podoben problem ob zapiranju meje pojavil tudi na slovensko- italijanski meji, ter kako bo nova vlada ukrepala okoli tega. 

»Ta problem ni od danes, je od najmanj včeraj. Zjutraj sva govorila z aktualnim ministrom za zdravje in sem ga prosil, da kontaktira hrvaškega kolega ter preveri, kaj je ozadje tega ukrepa in koliko časa bo trajal, pred kako uro in pol sem govoril tudi s hrvaškim predsednikom vlade, ki je dejal, da so ukrep uvedli, ker je Srbija uvedla zaporo meje,« je povedal Janša in nadaljeval: »Če sprostijo zaporo na hrvaško-slovenski meji bomo imeli na Hrvaškem kmalu enako ali podobno situacijo, kot je pri nas. Prosil sem ga, naj me obvesti, koliko časa bo ta ukrep trajal, ker je jasno, da če bo to trajen ukrep, bo Slovenija morala ravnati enako, glede na to, da dve sosednji državi, Avstrija in Madžarska zapirata meje,« je dejal Janez Janša in ob tem poudaril, da je že popolnoma jasno, kakšen je režim, ko gre za pretok blaga in tovorni promet. »Bo pa morala tudi Slovenija na meji z Italijo ustvariti triažo in bo morala prepuščati blagovni promet, saj del oskrbe ne sme biti moten,« je poudaril Janša.  

Dogajanja na mejah s sosednjimi državami je sicer že v ponedeljek obravnaval SNAV, kasneje je bilo o njem spregovorjeno tudi na koordinacijskem sestanku, pri čemer je predsednik vlade pojasnil, da se bodo ukrepi na meji po potrebi nadgrajevali. »V interesu Republike Slovenije in Italije je, da se vzpostavi skupna kontrola, ker gre za obojestranski interes in ker gre za varčevanje kapacitet, saj jih Slovenija nima dovolj niti za to, kar se obeta na južni meji,« je povedal Janša.

Glede ukrepa o odpovedi pouka v šolah do 29. marca, sta Janez Janša in aktualni minister za zdravje Aleš Šabeder tudi govorila. »Obvestil me je o ukrepu in o predvidnem roku,« je dejal Janša in dodal, da je v tem trenutku najbolj pomembno to, da je ukrep sprejet, rok trajanja ukrepa pa ni tako zelo bistven. »Glede na to, kakšne ukrepe sprejemajo druge države, se bojim, da bo ta ukrep trajal dalj časa in apeliram na tiste, ki lahko naredijo kaj, da bi se  del pedagoškega procesa odvijal na daljavo, to tudi naredijo in da ne mislijo, da bo to trajalo sedaj samo nekaj dni,« je komentiral Janez Janša. 

Kar se tiče sodelovanja med prihajajočimi in odhajajočimi ministri, je po besedah predsednika vlade Janeza Janše sodelovanje intenzivno. »Mnogi komuniciramo z aktualnim ministrom za zdravje, ki je v ožjem jedru operativne skupine, ki je tam sestavljena, je tisti, ki vleče poteze in ima po zakonu o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, tudi sedaj, ko je razglašena epidemija, ključno vlogo. Tudi gospod Gantar je v intenzivnih stikih z ministrom Šabedrom in drugimi, ki skušajo blažiti to situacijo,« je povedal Janša.

Na vprašanje o tem, kako Janez Janša ocenjuje doslej sprejete ukrepe, glede zaprtja šol, plačila odsotnih delavcev, prepovedi obiska prireditev in aktualno politično situacijo tudi v luči ukrepov iz koalicijske pogodbe, je Janša dejal, da »pozdravljamo vse ukrepe, ki gredo v smer, o kateri smo prej govorili. Ukrepe bomo, če bo potrebno, nadgradili.«  »Vsi vemo, da se situacija spreminja in to tako, da v tem trenutku ni nikogar, ki bi si upal napovedati, kakšna bo cena za gospodarstvo,« je dejal Janša in nadaljeval, da koalicijske pogodbe sedaj ne bomo spreminjali. »Cilji, ki jih je treba doseči in ki so zapisani v njej: to so potrebe slovenske družbe in mogoče katerega od teh ciljev ne bo mogoče doseči v rokih, ki so postavljeni in se bo to nekoliko raztegnilo, je pa jasno, da finančno-gospodarskih posledic epidemije ne bo možno sanirati znotraj običajnih fiskalnih okvirjev, kakršni so zastavljeni s proračunoma, ki sta bila sprejeta in ki imata mimogrede nekaj lukenj.«

Janez Janša je tudi povedal, da je bil včeraj skupaj s kandidatom za finančnega ministra na sestanku s fiskalnim svetom, kjer so se pogovarjali o nastali situaciji. »Soglašali smo v zvezi z interpretacijo 12. Člena zakona o fiskalnem pravilu, ki dopušča cilje, ki jih zlato fiskalno pravilo prinaša v zvezi z uravnoteženim proračunom,« je povedal Janša in nadaljeval, da je treba fiskalno pravilo v primerih izrednih situacij obravnavati fleksibilno. »Določena rahljanja teh pravil bodo v vsakem primeru, kot je bil zaključek video vrha EU,« je povedal Janša. » To fleksibilnost bomo torej zagotavljali znotraj izjeme 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu in znotraj novih okvirjev, ki jih napoveduje Evropska komisija. Fleksibilnost bo toliko večja, kolikor večje bodo finančne posledice, je pa nemogoče napovedati kolateralno škodo in vpliv negativnih posledic na dolgoročno rast v Sloveniji, Evropi in svetu,« je dodal predsednik vlade. Po njegovih besedah »tu ni čarovnika, ki bi lahko to predvidel.«  »Ne bomo torej na vrat na nos prilagajali ciljev iz koalicijske pogodbe, za to enostavno ni časa, jasno pa je, kaj bo prioriteta vlade v prihodnjih dneh in tednih.«

Na vprašanje o tem, kdaj je mogoče pričakovati prvo sejo vlade, je Janez Janša odvrnil, da bo to v najkrajšem  možnem racionalnem času po imenovanju vlade. »Prva točka te seje vlade bodo ukrepi o katerih smo govorili prej,« je poudaril. 

Na vprašanje o tem, kako se bo nadomestilo odpovedi pouka, ali bo pouk potekal v poletnih mesecih in ali se načrtuje tudi zaprtje trgovskih centrov, kjer se zadržuje večje število ljudi, je predsednik vlade odvrnil, da »infektologi odsvetujejo daljše zadrževanje v trgovskih centrih, ne razmišljamo pa, da bi te centre zaprli, saj bi s tem naredili velik problem, ker prebivalstvo na to ni pripravljeno,« je poudaril Janez Janša in dodal, da v zadnjih dneh prvič resno govorimo o tem, kaj lahko sledi in »ni mogoče v tako kratkem času aktivirati vseh alternativnih poti oskrbe, ki se pripravljajo.«

Kar se tiče odpovedi pouka, pa je predsednik vlade prepričan, da se  del šolskega programa gotovo lahko izvede na daljavo, »bistveno več kot se sedaj zdi.«  »Zagotovo se nekaj tega da nadomestiti na ta način, poleg tega pa so v šolah dvomesečne počitnice in je tudi tukaj manevrski prostor, bodisi da se čas počitnic drugače organizira, bodisi, da se del tega nadomesti takrat, toda v tem trenutku špekulirati o tem nima smisla, saj nimamo zadostnih elementov za oceno, koliko časa bi ta ukrep moral trajati,« je zaključil Janša.