Izvirni greh Iva Bana: bil je dober ravnatelj
četrtek, 16. 6. 2011Zorn:” Izkazalo se je, da ministrica za kulturo dela maščevalne kadrovske pogrome, in to je eden izmed njih v njenem samem izteku.” Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog za sprejem avtentične razlage 36. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Predlog je v obravnavo zboru predložil poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti z namenom, da bi se preprečila razrešitev ravnatelja SNG Drama Iva Bana, ki je bila izvedena 24. maja 2011. Stališče poslanske skupine SDS o tem konkretnem primeru je predstavil poslanec Aleksander Zorn.ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Spoštovani. Avtentična razlaga je bila potrebna in je potrebna in gre za konkreten primer in ta konkreten primer je izredno pomemben in zaradi konkretnega primera se vedno lahko dogaja avtentična razlaga. Vsi vemo, da gre za ravnatelja Drame Iva Bana. Gre za ravnatelja osrednjega slovenskega gledališča, ki je bil razrešen zaradi razlogov, ki jih bom na kratko povedal.
Bil je imenovan v prejšnjem mandatu, to je bil njegov izvirni greh. Drugi izvirni greh je bil to, da se je izkazalo, da je dober ravnatelj. Povrnil je Drami občinstvo, imel je odličen program, celo kritiki so ga podpirali. Potem pa se je začelo. Prišla je anonimka, kjer je pisalo, da uporablja službeno kartico, služben avtomobil, ima preveč svojih igralnih honorarnih vlog in celo dovoljuje na odru talente, se pravi tista stvar, ki pač naj bi sodila vse kam drugam, kot v hram kulture.
Ampak, pojdimo od konca. Ravnatelj je dolžan svojemu zavodu, čeprav je to državni zavod, prinesti skoraj polovico sredstev. Ali ni tekmovanje talentov nekaj takšnega, kar sodi na oder?! Ali ni kakšen nov talent lahko nekaj, kar se odkrije in potem odlično. Vedno v zgodovini je tako in še bo tako. Izkazalo se je tudi, da je tisto kreditno kartico uporabljal v minornih zneskih in vse sproti vračal. Izkazalo se je, da z avtom ni bilo nič. In celo izkazalo se je, da so mu tiste talente dovolili na samem Ministrstvu za kulturo. Kaj je bilo potem treba narediti? Obtožnica se je spreminjala. Nenadoma se je izkazalo, da morda ministrica ni kar tako kompetentna, če ga že imenuje, da ga lahko tudi razrešuje. In da je tukaj vendarle diskrepanca med različnimi zakoni in odredbami. Zato je predlagatelj sprožil avtentično razlago, ki smo jo podprli. Izkazalo se je tudi, da ravnatelja podpira od 130 zaposlenih vsaj 110. Izkazalo se je tudi, da ga javnost večinoma podpira. Izkazalo se je tudi, da ministrica za kulturo dela maščevalne kadrovske pogrome, in to je eden izmed njih v njenem samem izteku. Kajti, obtožnica se je spreminjala. In ker je tako, se je izkazalo, da potrebujemo še nekaj. Se pravi tistega, ki bo namesto Iva Bana prišel in tisti svet, ki bo končno rekel, da morda Ivo Ban ni primeren.Strokovni svet, Drama ima namreč dva sveta, strokovni svet je rekel, da ne vidi razloga, da bi ga zamenjali. Potem pa se je sestal tisti svet, ki mu predseduje znani bančnik, katerega kariera se je začela v frankfurtski Ljubljanski banki, za katero vemo, kako slavna banka je bila v prejšnjem režimu, se je nadaljevala tukaj, končala v avstrijski banki, vmes pa je želel biti predsednik republike, ali pa vsaj župan glavnega mesta, pa mu ni uspelo. To je tisti bančnik, ki nikoli ni prišel v gledališče, pa čeprav bi mu bilo to potrebno storiti. Kajti, njegov jezik je tak, da ga prekaša še tisti pridobljeni Slovenec, ki je postal župan Pirana. In tako se je ta nesrečna zgodba združila. Dobili smo namestnika, ki je mali menedžer in uslužbenec Ministrstva za kulturo, mali menedžer, ki bo sedaj namestil igralca, ki je v svojem obdobju, v zadnjih petdeset letih eden izmed desetih najboljših igralcev vseh časov.V Burgteatru, v teatru v Londonu, v teatru Parizu, kjerkoli, milanski Skali, nimamo malih menedžerjev, ki bi nemudoma oddali svoje podjetje, ko postanejo v.d. direktor glavnega gledališča v državi. Kaj to pomeni, da je nek bankir, ki hoče biti več kot to in mali menedžer sedaj in ministrica, ki dela kadrovske pogrome, sedaj kujejo usodo slovenskemu gledališču? To, da se kapital polašča tudi tega. to je žalostna tranzicijska zgodba, kjer kulturo izriva kapital, ki bo potem tudi diktiral program in bo diktiral stroške in navsezadnje tudi politično podobo programa. Toliko. Ampak ni še konec. To je šele začetek. Čeprav je rekel Andrej Inkret nestor moderne slovenske kritike, da nikomur ni nič mar. Nam je o tem kaj mar in bomo še govorili. Hvala lepa.
Bil je imenovan v prejšnjem mandatu, to je bil njegov izvirni greh. Drugi izvirni greh je bil to, da se je izkazalo, da je dober ravnatelj. Povrnil je Drami občinstvo, imel je odličen program, celo kritiki so ga podpirali. Potem pa se je začelo. Prišla je anonimka, kjer je pisalo, da uporablja službeno kartico, služben avtomobil, ima preveč svojih igralnih honorarnih vlog in celo dovoljuje na odru talente, se pravi tista stvar, ki pač naj bi sodila vse kam drugam, kot v hram kulture.
Ampak, pojdimo od konca. Ravnatelj je dolžan svojemu zavodu, čeprav je to državni zavod, prinesti skoraj polovico sredstev. Ali ni tekmovanje talentov nekaj takšnega, kar sodi na oder?! Ali ni kakšen nov talent lahko nekaj, kar se odkrije in potem odlično. Vedno v zgodovini je tako in še bo tako. Izkazalo se je tudi, da je tisto kreditno kartico uporabljal v minornih zneskih in vse sproti vračal. Izkazalo se je, da z avtom ni bilo nič. In celo izkazalo se je, da so mu tiste talente dovolili na samem Ministrstvu za kulturo. Kaj je bilo potem treba narediti? Obtožnica se je spreminjala. Nenadoma se je izkazalo, da morda ministrica ni kar tako kompetentna, če ga že imenuje, da ga lahko tudi razrešuje. In da je tukaj vendarle diskrepanca med različnimi zakoni in odredbami. Zato je predlagatelj sprožil avtentično razlago, ki smo jo podprli. Izkazalo se je tudi, da ravnatelja podpira od 130 zaposlenih vsaj 110. Izkazalo se je tudi, da ga javnost večinoma podpira. Izkazalo se je tudi, da ministrica za kulturo dela maščevalne kadrovske pogrome, in to je eden izmed njih v njenem samem izteku. Kajti, obtožnica se je spreminjala. In ker je tako, se je izkazalo, da potrebujemo še nekaj. Se pravi tistega, ki bo namesto Iva Bana prišel in tisti svet, ki bo končno rekel, da morda Ivo Ban ni primeren.Strokovni svet, Drama ima namreč dva sveta, strokovni svet je rekel, da ne vidi razloga, da bi ga zamenjali. Potem pa se je sestal tisti svet, ki mu predseduje znani bančnik, katerega kariera se je začela v frankfurtski Ljubljanski banki, za katero vemo, kako slavna banka je bila v prejšnjem režimu, se je nadaljevala tukaj, končala v avstrijski banki, vmes pa je želel biti predsednik republike, ali pa vsaj župan glavnega mesta, pa mu ni uspelo. To je tisti bančnik, ki nikoli ni prišel v gledališče, pa čeprav bi mu bilo to potrebno storiti. Kajti, njegov jezik je tak, da ga prekaša še tisti pridobljeni Slovenec, ki je postal župan Pirana. In tako se je ta nesrečna zgodba združila. Dobili smo namestnika, ki je mali menedžer in uslužbenec Ministrstva za kulturo, mali menedžer, ki bo sedaj namestil igralca, ki je v svojem obdobju, v zadnjih petdeset letih eden izmed desetih najboljših igralcev vseh časov.V Burgteatru, v teatru v Londonu, v teatru Parizu, kjerkoli, milanski Skali, nimamo malih menedžerjev, ki bi nemudoma oddali svoje podjetje, ko postanejo v.d. direktor glavnega gledališča v državi. Kaj to pomeni, da je nek bankir, ki hoče biti več kot to in mali menedžer sedaj in ministrica, ki dela kadrovske pogrome, sedaj kujejo usodo slovenskemu gledališču? To, da se kapital polašča tudi tega. to je žalostna tranzicijska zgodba, kjer kulturo izriva kapital, ki bo potem tudi diktiral program in bo diktiral stroške in navsezadnje tudi politično podobo programa. Toliko. Ampak ni še konec. To je šele začetek. Čeprav je rekel Andrej Inkret nestor moderne slovenske kritike, da nikomur ni nič mar. Nam je o tem kaj mar in bomo še govorili. Hvala lepa.