Iskanje

Pridruži se

Izolski storilec ni imel orožja s črnega trga, glede na njegovo preteklost je imel orožje iz bunkerjev Udbe

Streli morilca v Izoli na policiste in zdravnika so bili hladnokrvni, storilec – kot nekdanji sodelavec UDBE – je bil očitno treniran za umore.

Izolski storilec ni imel orožja s črnega trga, glede na njegovo preteklost je imel orožje iz bunkerjev Udbe

Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci spregovoril o stališčih in dejstvih glede zločina v Izoli, v  katerem sta bila umorjena zdravnik in policist. Prav tako je na novinarski konferenci predstavil nekatere pomembne podatke in bistvene dokumente za razumevanje tega dogajanja. Na novinarski konferenci  je sodeloval tudi publicist Roman Leljak, ki se že vrsto let ukvarja z delovanjem Službe za državno varnost oziroma UDBO ter njenimi agenti.

Mag. Grims je uvodoma dejal, da se je pred dnevi v Izoli zgodil zločin, ki ima nekatere elemente, o katerih bi se morala opraviti zelo podrobna preiskava. »Sam umor tako zdravnika kot policista ter streli na policista, ki je bil ranjen, so bili izvedeni izjemno profesionalno, tako kot bi to opravil človek, ki je bil treniran za umore ali pa je tak umor že kdaj naredil,« je povedal mag. Grims. Dodal je, da je bilo javno objavljeno, da je izolski morilec še potem, ko je ranjeni obležal na tleh, pristopil k njemu in ga ustrelil v glavo oziroma tilnik. »To je način, kako profesionalni morilci opravljajo svoj posel,« je poudaril mag. Grims. Po njegovih besedah je bil tudi strel na policista  usmerjen v šiv oziroma spoj na neprebojnem jopiču in je zato povzročil tako hudo rano. »Tega, kam točno streljati, večina ljudi, ki nima posebnih znanj in niso usposobljeni za kaj takšnega, ne ve. Vsi streli so bili izjemno natančni, kar pomeni, da je bil človek usposobljen za streljanje na človeka,« je dejal mag. Grims. Prav tako je bil še mnenja, da vsak normalen človek pred strelom omahuje, se mu zatrese roka, »tu pa so bili streli hladnokrvni, kar pomeni, da je bil ta človek kot nekdanji sodelavec UDBE očitno treniran za to, sam osebno pa menim, da to ni bil prvi zločin, ki ga je storil.«  Predsednik KNOVS je ob tem opozoril, da je obdobje, v katerem je bil izolski morilec sodelavec UDBE, tisto obdobje, ko je bilo zagrešenih največ izvensodnih umorov UDBE.

»Kar pa je bistveno, je vprašanje izvora orožja,« je nadaljeval mag. Grims. Spomnil je, da je bilo javnosti sporočeno, da je pri zločinu bilo uporabljeno orožje  7,65mm, crna zastava z odstranjenimi oznakami.  Mag. Grims je pojasnil, da je komisija na svojih sejah obravnavala dokumentacijo o orožju UDBE, ki nikoli ni bilo predano oblastem in v katerem so bili podatki prav o tovrstnih pištolah, to je 7,65mm z odstranjenimi oznakami. »Obstaja celo dokument, kako so  v UDBI preverjali odstranitev teh oznak z rentgenom, in to tako, da se na noben način ne bi dalo izslediti izvora pištole. Obstajajo tudi številni dokumenti, ki jih je KNOVS, že poslala policiji in tožilstvu, da je UDBA za svoje delo iskala trofejno orožje, ali pa orožje z odstranjenimi oznakami, orožje, ki je bilo najdeno ali pa je bilo iz 2. svetovne vojne, skratka vse orožje, kjer ne bi bilo mogoče izslediti njegovega izvora,« je nadalje dejal predsednik KNOVS.

Spomnil je, da se je s temo orožja ter ubojnih sredstev UDBE komisija, ki jo vodi, ukvarjala že leta 2015 in da so bili takrat sprejeti sklepi, da je potrebno bunkerje, kjer je UDBA hranila svoje orožje, raziskati. »Seznanili smo se s podatki, da je bilo v Sloveniji in v tujini v bunkerjih več kot 7000 kosov različnega orožja, ne le pištol, temveč tudi posebnih ubojnih sredstev, razstreliv, zažigalnih bomb, avtomatskega orožja, od Thompsonov do škorpijonov, do eksplozivov in še vsega ostalega, pri čemer ob prelomu prejšnjega režima teh bunkerjev nihče ni preverjal, tega orožja leta 1990 ali kasneje ni nihče predal policiji oz. oblastem kot bi to moralo biti po zakonu,« je pojasnjeval poslanec mag. Grims. Opozoril je tudi, da ko je KNOVS sprejela sklep, naj policija bunkerje orožja UDBE razišče, je bilo preprosto odgovorjeno, da se s tem ne bodo ukvarjali. Toda po mnenju mag. Grimsa so dogodki v Izoli dokaz, da bi se tako policija kot tožilstvo s tem orožjem morala ukvarjati. »Ugotoviti bi morali izvor tega orožja ter koliko šolanih morilcev tipa gospod Gregorič še hodi po Sloveniji z orožjem z odstranjenimi oznakami in iz zalog nekdanje UDBE,« je dejal mag. Grims in dodal, da je to trajna nevarnost za vsakega državljana in državljanko. »Ti ljudje iz UDBE so nekoč bili gospodarji vsega. Bili so dolga roka partije in tudi ravnanje zločinca v Izoli to odraža. Bili so gospodarji življenja in smrti in če kaj ni bilo po njihovo, so posegli po orožju in ubijali. V Izoli smo se samo za hip srečali s senco obdobja izpred 30 let, ampak te sence v obliki šolanih morilcev in z orožjem nekdanje UDBE še vedno hodijo po Sloveniji,« je bil jasen mag. Grims.

Predsednik KNOVS je še dejal, kako zelo so bila upravičena  opozorila in obravnave o tej temi na seji KNOVS in kako zelo lahkomiselno so bili zavrnjeni sklepi komisije s strani pristojnih organov. »Dvakrat smo potrdili sklep, da komisija poziva, naj se razišče, kaj se je zgodilo s kemični in ubojnimi sredstvi SDV, za katere komisija ugotavlja, da niso bila predana ob primopredaji oblasti ter da se seznani komisijo z ugotovitvami. Napše opozorilo je bilo pravočasno, ustrezno, utemeljeno na verodostojnih listinah, vse listine so bile posredovane policiji, tožilstvu, a na tej osnovi ni bilo storjenega nič, zato bi odgovorni morali nositi odgovornost,« je dejal mag. Grims.

Nenazadnje je poslanec še dejal, da je bil morilec iz Izole, po pričevanju nekaterih iz lokalnega okolja, za organe, razen v ekstremih, praktično nedotakljiv, čeprav je bil znan po svojem nasilništvu, »kar je značilno, saj se je udbaše ščitilo.« Mag. Grims je izrazil tudi ogorčenje, da po zločinu pristojni sodnik ni hotel izdati naloga za hišno preiskavo storilčevega bivališča. »Po takšnem zločinu si nekdo v sodstvu ne more kaj takšnega privoščiti. Umorjeni so bil policist, zdravnik, še en policist je bil hudo ranjen in da nekdo zavrne preiskavo stanovanja, čeprav je bilo jasno, da bodo tam še drugi dokazni materiali, je nekaj nepojmljivega, zato javno sprašujem ministra za pravosodje, kaj bo ukrepal v tej zvezi,« je dejal poslanec. »Dobro, da je bil lastnik toliko odgovoren in policisti toliko odločni, da je bila preiskava lahko opravljena. Pri storilcu so našli še  avtomatsko orožje tipa Thompson, ki je še bolj nevarno od tistega, kar je bilo uporabljeno ob zločinu,« je povedal mag. Grims in dodal, da vse dogajanje v zvezi s hišno preiskavo pomeni, da se še vedno prikriva in skuša skrivati ter braniti sodelavce ter celoten institut tajne politične policije UDBE. »Tudi zato se še vedno ni opravila preiskava, ki bi v vsaki normalni državi že morala potekati, tudi glede bunkerjev orožja,« je še dejal mag. Grims.

Nato je spregovoril še Roman Leljak, ki že vrsto let raziskuje zločine nekdanje Službe državne varnosti in njene, še danes živeče pripadnike. Glede orožja, ki so ga našli pri morilcu iz Izole in ki naj bi ga pridobil na črnem trgu, je Roman Leljak dejal, da gre za neverodostojno izjavo. »V bivši državi SFRJ se je, tako kot danes v upravnih in policijskih javnih službah, vodil seznam vseh tistih, ki so legalno nosili orožje. Ta seznam je v popolnosti ohranjen in prenesen v Republiko Slovenijo. Toda SDV je imela svoj tajni fond orožja, ki pa ni bil dostopen javnim upravnim organom in je z njim upravljala po svojih pravilnikih in navodilih ter se odločala o dajanju orožja pripadnikom po svojih takratnih operativnih potrebah,« je povedal Leljak.

Pri raziskovanju v Arhivu republike Slovenije je tako našel del dokumenta, iz katerega izhaja, da so nekaterim sodelavcem, operativcem UDBE, po končanju delovne dobe v doživljenjsko last podarili orožje. »To je bilo vedno podarjeno brez dovoljenja za nošenje orožja,« je opozoril Leljak in med drugim spomnil na sedemnajst svinčnikov s ciankalijem, ki se še danes nahajajo v Sloveniji. Nanje je Leljak opozoril tudi na eni izmed sej Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, vendar vse do danes niso bili najdeni, vsi pa so bili v Slovenijo prinešeni v letih od 1980 do 1989. Roman Leljak je izrazil tudi skrb, da se bodo podobni dogodki, kot je bil ta v Izoli, še dogajali, saj je prepričan, da je nekdanja SDV popolnoma izpod nadzora sedanjih preiskovalnih organov. »Okoli 980 sodelavcev UBDE v Sloveniji je takšnih, ki so bili v stiku s tem orožjem, in slovenski policiji ne bi smelo biti težko te ljudi preveriti. Žal pa vidimo, da se je tudi sodnik v Kopru zbal oziroma mu je bilo verjetno naročeno, da ne sme dati dovoljenja za preiskavo,« je še dejal Leljak.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.