Izjava predsednika SDS Janeza Janše po rednem letnem posvetu SDS

V soboto, 7. januarja 2006, je potekal redni posvet SDS. Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi za javnost zaokrožil dogajanje na posvetu in odgovarjal na novinarska vprašanja o ribolovnem pravilniku. V soboto, 7. januarja 2006, je potekal redni posvet SDS. Predsednik SDS, Janez Janša, je v izjavi za javnost zaokrožil dogajanje na posvetu in odgovarjal na novinarska vprašanja o ribolovnem pravilniku. Predsednik SDS, Janez Janša, je spomnil, da so se udeleženci na decembrskem posvetu pogovarjali predvsem o tem, kaj je bilo za nami in o dosežkih v letu 2005, medtem ko je bila glavna tema posveta v nadaljevanju to, kar stranko čaka v letošnjem letu in v letih do konca tega mandata. »Leto 2006 bo zaznamovano z lokalnimi volitvami, ki so za vsako stranko velik izziv, tudi za SDS kot največjo stranko v Sloveniji. Na posvetu je bilo osnovno vprašanje oz. glavna pozornost namenjena pripravam na lokalne volitve, deloma pregledu kandidatov za župane ter občinske in mestne svetnike. Pogovarjali smo se o skupnih točkah programa, ki ga bo stranka ponudila na lokalnih ravneh. V tem programu bo nekaj skupnih izhodišč in odgovorov na izzive v posameznih lokalnih skupnostih. Glede na to, da po prvem delu posveta nismo posebej obveščali javnosti o vsebini, naj podam oceno tudi za nazaj. V SDS ocenjujemo, da je bilo leto 2005 za Slovenijo uspešno. Prehod po volitvah 2004 je, ko smo prvič preživeli leto z neko drugo vlado, v kateri dominantne vloge ni igrala Liberalna demokracija, potekal gladko in da je danes popolnoma jasno, da ima Slovenija več sposobnih političnih ekip, ki lahko normalno vodijo državo. To je z vidika dolgoročne stabilnosti, trdnosti države zelo dobro, hkrati pa omogoča konkurenčnost tudi na tej ravni in to je predpogoj za višjo kvaliteto pri upravljanju z državo. Zadovoljni smo tudi s tem, da smo v tem času rasli in da se je članstvo v tem času precej okrepilo. V tem trenutku nas je preko 23.000. V zadnjem letu so v stranko vstopali predvsem mladi in višje ter visoko izobraženi, tako da se ni povišalo samo število, temveč se je bistveno izboljšala tudi izobrazbena struktura stranke, čeprav smo veseli vsakega člana, ki iskreno pristopi in želi delati za naš program. Cilj SDS na lokalnih volitvah v letu 2006 je, da doseže najboljši rezultat na lokalnih volitvah doslej. Imamo že kar nekaj dobrih rezultatov. Tokrat želimo te dosežke izboljšati, čeprav vemo, da ne bo enostavno. Običajno je težko doseči enake rezultate kot na državnozborskih volitvah, vendar se bomo poskušali temu rezultatu približati. Naš absolutni pogoj pa ni doseči zmago za vsako ceno. Roko sodelovanja ponujamo tudi ostalim koalicijskim strankam, pripravljeni smo se dogovarjati o skupnih kandidatih, ko gre za večinske, se pravi za županske volitve. Pripravljeni smo podpirati tudi neodvisno ponudbo kandidatov, v kolikor bomo presodili, da je ta ponudba boljša od tistega, kar bi eventualno lahko ponudila SDS. Stranka bo torej na lokalnih volitvah 2006 zasledovala cilj, da Slovenija tudi na lokalni ravni dobi sposobno lokalno oblast, ki se bo sposobna vključiti v razvojna prizadevanja države, ki bo sposobna sodelovati v učinkovitem črpanju in učinkoviti rabi evropskih sredstev, ki bodo v prihodnjih letih na voljo v bistveno večji meri kot kadarkoli doslej, ki bo sposobna zmanjšati ali s hitrim tempom zmanjševati razvojne regionalne razlike in ki bo sposobna sodelovati z državno ravnjo in ne nazadnje, ki bo sposobna v tem mandatu, ki bo iz tega vidika zgodovinski, sodelovati pri regionalizaciji Slovenije. Lokalne oblasti, ki jih bomo izvolili na naslednjih loklanih volitvah letos jeseni, bodo prve in edine v slovenski zgodovini, ki bodo sodelovale pri oblikovanju regionalnega nivoja, ustanavljanju pokrajin, kar bo izjemno zahtevno delo. Zato cilj SDS ni samo to, da dosežemo dober rezultat, ampak predvsem to, da dobimo v slovenskih mestih in občinah ljudi, ki bodo znali upravljati s skupnimi zadevami.« Odgovor na novinarsko vprašanje o Piranskem zalivu oz. stališče SDS in premierja Janeza Janše na odzive s hrvaške strani: »Obžalujem, da se te stvari dogajajo, vendar je potrebno vedeti, da je Hrvaška svoj ribolovni pravilnik sprejela 15. decembra lanskega leta, s katerim je močno posegla v slovenske teritorialne vode, da Slovenija s sprejetim aktom v bistvu skuša te stvari popraviti in ne vleče enostranskega koraka, temveč odgovarja na takšen korak. Ob tem bi si želeli bolj državotvorno vlogo slovenske opozicije. Nekoliko smo razočarani nad nekaterimi akcijami. V nobenem primeru pa s tem ukrepom Slovenija ne producira nobene akcije, v samem aktu tudi piše, da gre za začasne rešitve, ki bodo veljale toliko časa, dokler se s sosednjo državo ne dogovorijo drugačne rešitve. Ko gre za problematiko ribolova, naj spomnim, da v tem trenutku poteka, na žalost zelo počasi, dogovarjanje med Hrvaško in Evropsko komisijo glede uresničevanja SOPS-a. Sporazum o maloobmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško je to vprašanje zelo dobro rešil, vendar se zatika pri sami implementaciji. V kolikor bi bila Hrvaška pri tem dogovarjanju bolj kooperativna, potem pravilniki ne bi bili potrebni. Zato je torej nekoliko nenavadno, da s sosednje države ni posebno velike volje, da se dogovori implementacija SOPS-a. Pri tem pa se sprejemajo enostranski pravilniki. Slovenija ni mogla ostati brez odziva. V kolikor se ne bi odzvala, bi ravnala enako kot v nekaterih letih in obdobjih devetdesetih let, ko je prišlo do položaja, na podlagi katerega je Slovenija izgubljala nekatera pogajalska izhodišča.« Odgovor na novinarsko vprašanje o Sanaderjevih izjavah: »Na Brionih sva podpisala izjavo, v kateri piše, da je izhodišče za reševanje tega vprašanja stanje na dan 25.6.1991, ko je Slovenija nadzorovala celoten Piranski zaliv in je imela dostop do mednarodnih voda prek svojih teritorialnih voda. Prek tega slovenska vlada nikoli ne bo šla.« Odgovor na vprašanje o strategiji Slovenije: »Ko govorimo o problemih, ki jih je potrebno rešiti v dvostranskem dialogu, potem je težko govoriti kategorično, ker to ni odvisno samo odene strani, ni odvisno samo od nas. Naša želja je, da se to razreši in ne želimo, da Hrvaška z vstopom v EU dobi še en dodaten nerazrešen problem. Ni interes EU niti ni interes Hrvaške, zato je treba ta manevrski prostor, ki se je delno povečal tudi z začetkom pogajanj Hrvaške za članstvo v EU, izkoristi v najboljši meri. Žal mi je, da tempo izboljševanja odnosov in reševanja odprtih vprašanj, ki smo ga imeli v prvi polovici prejšnjega leta, ni dobil nadaljevanja, sami veste zakaj, s trenutkom, ko je Hrvaška sprejela Sporazum o razmejitvi epikontinentalnih pasov med Hrvaško in Italijo. Hrvaška je naredila nek korak, s katerim je prvič ravnala v nasprotju z izjavo, ki je bila podpisana na Brionih in je zanikala neko pravico, ki je za Slovenijo zgodovinska. Slovenija je bila prisiljena odgovoriti na ta korak in tako je odgovorila z zakonom, ki ga je sprejel slovenski parlament. Decembra se je to dejanje ponovilo z ribolovnim pravilnikom, ki ga je bila Slovenija prisiljena sprejeti, zato še enkrat ponavljam, da to niso bili enostranski koraki. Zavedamo se, da niti eno niti drugo ni dobra rešitev, vendar smo bili v takšno ravnanje prisiljeni. Sem trdno prepričan, da glede na to, da Slovenijo in Hrvaško združuje mnogo več stvari kot ju ločuje, sta Slovenija in Hrvaška medsebojno zelo pomembna ekonomska partnerja. Slovenija je Hrvaško podpirala pri naporni poti, ko se je borila za začetek pogajanj za vstop v EU in glede na to, da je naš strateški interes, da se v prihodnosti schengenska meja ne bo končala na meji s Hrvaško, ampak čim dlje od nas, da je cona stabilnosti okoli Slovenije čim širša, bo Slovenija še naprej podpirala Hrvaško na tej evropski poti. Bo pa morala Hrvaška na tej poti, tako kot je to morala storiti Slovenija, izpolniti vnaprej znane kriterije, med katerimi so tudi politični kriteriji. Ocenjevanje teh kriterijev se tudi zaradi nekoliko ostrejšega ozračja do vprašanja širitve EU zaostruje, česar bi se morala naša sosednja država zavedati. Smo v situaciji, v kateri je potrebno nabirati zaveznike in ne nasprotnike.«