Iz leta v leto se stanje na področju zdravstvenega zavarovanja nevarno slabša
četrtek, 20. 10. 2011
Zakon, ki je pred nami, rešuje vprašanje zdravstvenega varstva otrok, katerih starši imajo to smolo, da jim delodajalec ne plačuje socialnih prispevkov. Za te otroke je vprašanje sicer pomembno in glede naše gospodarske situacije vse bolj aktualno, a z vidika celotne in vse težje problematike zdravstvenega varstva je to le en kamenček v mozaiku, ki se vse bolj resno podira.
Koncem leta bo zdravstvena blagajna (ZZZS) imela 55 milijonov evrov primanjkljaja (18 milijonov bo krila iz lastnih rezerv, 37 milijonov pa bo zmanjkalo). Zato se bodo podaljšali plačilni roki, bolnišnice in zdravstveni domovi pa bodo plačani z vse večjim zamikom. ZZZS tudi napoveduje manjši delež plačevanja nekaterih zdravstvenih storitev. Za zobne proteze, nenujne prevoze, zdravila z vmesne liste, očala i.p. bo ZZZS plačevala pol manj kot doslej. Breme plačevanja zdravstva se torej stihijsko prenaša na dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem neposredno na pleča zavarovancev.
To pa se vse bolj opazno dogaja že vrsto let. Leta 2006 smo za zdravstvo porabili 2,4 milijarde evrov, lani pa že 3,2 milijarde (leta 2006 torej 8,3 % BDP, lani pa že 9 % BDP). Obvezno zdravstveno zavarovanje je leta 2006 prispevalo 80 %, lani pa le še 70 %, ostalo je šlo iz žepa zavarovancev (14 % iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 16 % pa iz neposrednih plačil). Iz leta v leto se stanje na področje zdravstvenega zavarovanja nevarno slabša. Z vladno politiko na tem področju očitno nimamo sreče.
Najprej je minister Miklavčič zagotavljal, da bo do konca leta 2009 državni zbor sprejel zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nato je bila obljuba do konca 2010. Minister Marušič pa je to obljubo podaljšal še za eno leto, do konca 2011. No, sedaj se lahko izgovarja na predčasne volitve. A to nam nič ne pomaga.
Problem, ki bi moral biti že davno rešen, se bo v tem času še zaostril, in v naslednjem letu lahko pričakujemo 200 milijonsko izgubo zdravstvene blagajne. Izgube pravzaprav ne bo, ker se ne bomo mogli več zadolževati. Bomo pa imeli stagnacijo in upadanje zdravstvenega varstva, z odpuščanjem zaposlenih, ukinjanjem posameznih ambulant, zapiranjem dežurnih služb in bolnišničnih oddelkov, skratka manj zdravstvenih storitev. Vse to pa stihijsko, zmedeno, boleče.
Kajti že davno bi morali racionalizirati zdravstveno službo, posodobiti njeno vodenje, sprejeti racionalno košarico zdravstvenih pravic in preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsega tega se zaveda tudi minister, tako prejšnji, kot sedanji. Vse to je tudi obljubljal, tako prejšnji, kot sedanji. A od samih obljub se ne da živeti. Tudi na področju zdravstva smo torej v tem mandatu imeli smolo.
Zakon sam pa bomo podprli, čeprav popravlja en sam kamenček v razrvanem mozaiku zdravstvenega varstva, pa še to le provizorično. Bolj trajna rešitev bi že bila, če bi delodajalce podvrgli strogi disciplini plačevanja socialnih prispevkov.
