Ivan Molan je na čelu brežiške občine že 13. leto, a se je zaradi dobrih rezultatov, ki jih beleži občina, odločil, da se tudi tokrat poda v boj za županski stolček. Zaupanje so mu na nedeljskih volitvah izkazali tudi Brežičani in ga s svojimi glasovi popeljali v drugi krog, ki bo potekal 2. decembra. Molan zatrjuje, da lahko le sodelovanje prispeva k razvoju občine, zato bo tudi v prihodnje prisluhnil idejam in pripombam občanov. Ker so Brežice pod njegovim vodstvom postale najuspešnejša občina pri spodbujanju podjetništva in je vse njegove mandate zaznamoval izrazit investicijski ciklus ob uspešno pridobljenih evropskih sredstvih, ima podporo tudi v Slovenski demokratski stranki.
Zaključujete že tretji polni mandat na čelu občine. Vsak se po svoje razlikuje. Kaj bi lahko rekli za zadnja štiri leta županovanja?
Sedanji mandat je bil najtežji in najzahtevnejši, saj smo se že na njegovem samem začetku soočili z begunsko oz. migrantsko krizo. Le-te v takem obsegu in taki obliki ni doživela nobena druga slovenska občina. Reševanje krize nam je vzelo več kot pol leta dela in energije, po umiritvi krize pa je sledilo še soočenje z mačehovskim odnosom Vlade RS do občin. Prejšnja vlada je slovenskim občinam znižala sredstva – nižja je bila glavarina, želja je bila tudi zmanjšati t. i. jedrsko rento, ni bilo več sredstev za cerkljansko letališče –, prav tako ni bilo evropskih sredstev, tako da smo bili v tem štiriletnem mandatu prikrajšani za 14 milijonov evrov oz. za tri milijone evrov letno. Zaradi tega smo imeli v tem mandatu v občini za deset milijonov evrov manj investicij kot v prejšnjem mandatu. Že tako je treba zaradi omejenih proračunskih sredstev potrebe in želje občanov uskladiti s finančnimi zmožnostmi občine, ob tem drastičnem zmanjšanju sredstev pa je bilo usklajevanje še toliko težje. V občini smo se zato odločili, da zagotovimo normalno delovanje vrtcev, šol in ostalih javnih zavodov ter krajevnih skupnosti in društev. Žal se je zato zmanjšala dinamika načrtovanih investicij po občini. Kljub vsemu sem vesel, da nam je uspelo najti kompromis in na račun investicij obdržati kakovost življenja občanov in delovanje društev v občini na isti ravni kot pretekla leta.
Kljub vsemu smo uspeli pridobiti kar nekaj vsebinskih projektov. Občina Brežice je bila tudi prva slovenska občina, uspešna na razpisu za programe športa neposredno pri Evropski komisiji, in je s tem omogočila projekta Šport za zdravo starost in Občuti svobodo vode ter razne delavnice, namenjene občanom. Vpeljali smo tudi določene novosti, npr. projekt Sopotnik in mestni avtobus. Največja investicija je bila OŠ Cerklje ob Krki, ki smo jo uspešno zaključili, uredili smo kar nekaj odsekov cest, začeli z gradnjo kolesarskih stez, preuredili Bizeljsko in Dobovsko cesto. Uspeli smo obdržati enakomeren razvoj krajev v občini, v vsaki KS se je nekaj naredilo.
V katero smer se razvija brežiška občina? Čemu dajete največ poudarka?
Razvoj občine Brežice je vedno temeljil na turizmu, kmetijstvu in malem gospodarstvu. Občina Brežice je že danes občina, kjer se da kakovostno živeti in ustvarjati. V prihodnosti bo še bolj prepoznavna in pomembna v slovenskem prostoru in širše. Naravne danosti, lega, čisto okolje, kulturna dediščina, bližina prometnih povezav ter dobra in učinkovita infrastruktura, od vrtcev, šol, zdravstvenega doma, bolnišnice do kulturnih ustanov, omogočajo dobre pogoje za bivanje tako prebivalcem kot obiskovalcem. Prepričan sem, da je občina, v kateri se občani prijetno počutijo – to potrjujejo tudi rezultati neodvisne raziskave, ki kaže, da so med srednje velikimi slovenskimi občinami brežiški občani s storitvami občine najbolj zadovoljni –, privlačna tudi za turiste. Občina ima vse potenciale, da se razvija na področju turizma. Nove vsebine ob jezeru, rekah in termah, kolesarske in pohodniške poti, ki vodijo po razgibanih krajih naše občine, bodo vedno bolj privabljale obiskovalce. Na mnogih področjih smo primer dobre prakse. Občina se bo še naprej razvijala kot turistična občina z dobro razvitimi storitvenimi dejavnostmi, kmetijstvom in malim gospodarstvom ter na področju izobraževalnih institucij. Za obmejno občino je zagotovo izjemnega pomena ohranitev državnih institucij, kjer je zaposlenih precej občank in občanov.
Nedavno ste dejali, da je brezposelnost v občini sicer še vedno nad slovenskim povprečjem, a je predvsem razveseljiv podatek, da je med mladimi nižja od povprečja in tudi najnižja med posavskimi občinami. Kot župan ste zagotovo zadovoljni nad takšnimi podatki, kajne?
Po uradnih podatkih imamo v občini približno 1100 brezposelnih, podjetja pa iščejo približno 950 delavcev, kar pomeni, da brezposelnosti skoraj ne bi smelo biti. Težava je v tem, da se brežiška občina, tako kot večina ostalih slovenskih občin, srečuje s strukturno brezposelnostjo, ko povpraševanje po delovni sili ni usklajeno z izobrazbeno strukturo teh, ki iščejo delo, značilna pa je tudi dolgotrajna brezposelnost. V občini je treba še naprej podpirati gospodarstvo, da bo ustvarjalo kakovostna delovna mesta, in hkrati skrbeti za ohranitev državnih institucij v njej, kjer se lahko zaposlujejo visoko izobraženi kadri. Še vedno upamo, da se bo kaj premaknilo v projektu Feniks, kajti tudi sam minister je ta projekt označil za enega najperspektivnejših v državi.
Prav tako je brežiška občina dobila največ točk med vsemi slovenskimi občinami, ko gre za spodbujanje podjetništva. Čemu pripisujete ta uspeh?
V občini Brežice se je vedno dobro razvijalo podjetništvo. Občina je v zadnjih desetih letih vložila velik del sredstev in truda za spodbude razvoju podjetništva. Kombinacija dolgoročnih ukrepov, kot so javni razpisi, subvencioniranje nakupa zemljišč v conah, razvojno naravnani in usklajeni prostorski akti, so že prinesli prve pozitivne rezultate in potrdili, da je usmeritev občine pravilna. Imamo veliko malih podjetnikov, ki zaposlujejo lepo število ljudi. Število delovnih mest se povečuje. Tudi poslovno-obrtne cone v Dobovi, Brezini in Slovenski vasi živijo, nekatera podjetja že delajo na polno, nekatera še gradijo svoje obrate, povpraševanje še obstaja, zato smo se odločili za razširitev OC Dobova. Dejstvo pa je, da če bi v občino prišlo neko veliko podjetje, ki bi zaposlilo 500 ljudi, bi si nakopali samo težave, saj bi ob primanjkljaju domačih delavcev dobili večinoma samo delavce iz tujine.
Kaj pa odnos občine in države? Tudi na primer na področju varnosti – pred kratkim ste povabili predstavnike Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, da pridejo predstavit namere o postavitvi sprejemno-registracijskih centrov za migrante, eden teh bi ob morebitnem povečanju njihovega prihoda stal tudi v brežiški občini, ob mejnem prehodu na Obrežju. Ste zadovoljni s komunikacijo pristojnih organov?
Odnos prejšnje Vlade RS do občin je bil vseskozi podcenjujoč. Predsednik Vlade RS se ni v štirih letih niti enkrat sestal z organi oz. združenji slovenskih občin. Isti odnos smo doživljali v naši občini ob migrantski oz. begunski krizi, ko vlada kar nekaj časa sploh ni komunicirala z lokalno skupnostjo. Veliko pove tudi dejstvo, da občine še vedno nismo dobile tistega dela sredstev za delovanje, ki je bil odvzet v času krize na podlagi varčevalnih ukrepov države. Z enakim pristopom smo se srečali ob načrtih vlade, ki je opremila stanovanja v mestu za migrante in želi na mejnem prehodu Obrežje vzpostaviti registracijsko-zbirni center za migrante. Za načrte smo izvedeli iz časopisov, šele po našem urgentnem ukrepanju so se predstavniki urada za migrante sestali s predstavniki lokalnih skupnosti in predstavili načrte.
Mineva eno leto od slovesne otvoritve HE Brežice. Kako ocenjujete njeno vpetost v ta prostor, kdaj bo izkoriščen tudi njen turistični potencial?
Energetski del kompleksa HE Brežice je bil dokončan lani, žal pa še vedno niso zaključene ureditve okoli HE. Zato je območje ob HE uradno še vedno gradbišče, kar seveda omejuje izvajanje ostalih dejavnosti na in ob jezeru. Razočarani smo prejeli odločbo Ministrstva za okolje in prostor, da je odobrilo podaljšanje roka za pridobitev uporabnega dovoljenja za jezero ob HE še za eno leto na predlog podjetja Infra. Občina in občani nestrpno čakamo na dokončanje protipoplavne zaščite, ki bo zagotovila varnost prebivalcem v naseljih ob rekah. Dela, ki se že izvajajo v Krški vasi in Velikih Malencah, ne bodo dokončno rešila vprašanja poplavne varnosti, dokler se ne bo začela graditi HE Mokrice, za katero še vedno ni pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Upam, da se bodo dela na HE Brežice zaključila vsaj v letu 2019, kar bo dalo zeleno luč za ureditve, za katere ima občina že na voljo proračunska sredstva in je imela predvideno, da že v tem letu začne z aktivnostmi na jezeru. Prepričan sem, da bodo ureditve ob HE velika priložnost za turistični razvoj občine.
V brežiški občini je društveno življenje res bogato, saj obstaja kar okoli 250 različnih društev. Občina daje njihovemu delovanju velik pomen, kajne?
Največji del sredstev, ki jih dobijo društva, predstavljajo ravno občinska. Občina tudi v času krize ni zmanjševala teh sredstev, ampak se je raje odpovedala investicijam. Brez društvenega življenja, prireditev in kulture enostavno ne gre, v povezavi s turizmom pa še toliko manj. Društva so gonilna sila življenja na podeželju, gasilski domovi so postali večnamenski in služijo kot prostor raznim krajevnim dogodkom, kar je tudi zame osebno izrednega pomena.
Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani Posavskega Obzornika. V nadaljevanju objavljamo ključne točke programa za mandat 2018-2022, več o Ivanu Molanu in njegovem programu pa si lahko ogledate na spletni strani, kjer lahko občani tudi napišete svoje ideje in pripombe.
Ključne točke programa:
SPODBUDE GOSPODARSTVU
- Finančne spodbude in različni ukrepi.
- Prilagajanje občinskega prostorskega načrta razvojnim pobudam.
- Širitev obrtnih in industrijskih con.
- Ustvarjanje ugodnih pogojev za domače in tuje investitorje.
KREPITEV KMETIJSTVA
- Spodbude za ohranjanje in razvoj podeželja.
- Promocija lokalnih izdelkov in pridelkov.
- Spodbujanje lokalne samooskrbe in lokalnega kmetijstva.
- Podpora izobraževanju in promociji.
- Povezovanje kmetijstva in turizma na področju kulinarike, vinarstva, turizma doživetij, pohodništva, kolesarstva,…
RAZVOJ TURIZMA
- Urejanje turistične infrastrukture ob akumulacijskem jezeru ob HE Brežice in v Vrbini.
- Sledenje Strategiji razvoja turizma v občini Brežice – povezovanje lokalnih turističnih ponudnikov, povezovanje kulturne dediščine in naravne dediščine z aktualno ponudbo.
- Povezovanje turističnih ponudnikov s Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru.
ZDRAVSTVO
- Zagotavljanje podpore za dejavnosti na področju preventive (društva s področja zdravje in preventive, ZD Brežice).
- Podpora k ohranitvi SBB kot regijske bolnišnice.
- Krepitev zdravstva na primarni ravni (ZD Brežice).
OBČINA S ČUTOM ZA SOCIALO
- Širitev mreže mestnega avtobusa glede na potrebe občank in občanov
- Ureditev bivalnih enot in stanovanjskih skupnosti v obnovljeni stavbi nekdanjega doma upokojencev na Prešernovi cesti.
- Podpiranje in krepitev projektov, ki izboljšujejo kakovost življenja v občini: brezplačni prevozi starejših Sopotniki, program pomoči Starejši za starejše, Večgeneracijski center Posavje, prireditev Dan invalidov in bolnikov občine Brežice, …
AKTIVNA STANOVANJSKA POLITIKA
- Z dopolnitvami in spremembami prostorskega akta omogočiti gradnjo hiš in stanovanjskih zgradb.
- Od države zahtevati, da na Občino Brežice prenese še preostala prazna stanovanja. Občina jih bo uredila in po obnovi preko javnega razpisa ponudila v najem občanom, predvsem mladim družinam.
UČINKOVITA INFRASTRUKTURA
- Gradnja pločnikov ob regionalnih cestah skozi naselja.
- Obnova in sanacija lokalnih cest za boljšo povezanost in dostopnost.
- Dodatne parkirne površine v mestu Brežice.
- Sodelovanje z državo oz. Direkcijo RS za infrastrukturo pri gradnji in sanaciji cest v občini: novi most čez Savo, cestna povezava Brežice-Krško z nadvozom (Brezina, Šentlenart), rešitev zožitve ceste v Pogračenem, kolesarske steze in večnamenske poti ob regionalnih cestah Brežice – Dobova, Brežice - Krška vas in Brežice - Čatež ob Savi ter Spodnja Pohanca, gradnja pločnikov ob regionalnih cestah skozi naselja, ...
- Prilagoditve javne infrastrukture potrebam invalidov.
- Zagotavljanje pokritosti z optiko po vseh krajih občine s sodelovanjem s tržnimi ponudniki ob infrastrukturnih posegih občine in z aktivnim iskanjem partnerstva s ponudniki za pokrivanje t.i. belih lis v občini.
SODELOVANJE Z DRŽAVO
- Spodbujanje države pri izpolnjevanju z zakonom določenih obvez iz dogovorov in protokolov, ki sta jih podpisali država in občina ob umeščanju državnih projektov v prostor ter državnih prostorskih načrtov (Protokol med Ministrstvom za gospodarstvo in Občino Brežice o medsebojnem sodelovanju pri projektu posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki in o zagotavljanju sredstev proračuna RS in ESRR za izvedbo projekta, Protokol med Ministrstvom za promet in Občino Brežice za ureditev regionalne ceste R3-676 Spodnja Pohanca – Kapele, Dogovor o medsebojnem sodelovanju v zvezi s projektom posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki, obveze iz Uredbe o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice in Uredbe o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokrice).
- Ureditev razmer v naseljih ob meji v primerih večjih prometnih zastojev na mejnih prehodih.
- Nadaljevanje dogovorov z jasno določenimi pogoji za vse državne umestitve v prostor občine Brežice.
ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE
- Nadaljevanje projekta ločevanja odpadkov.
- Podpora projektom t.i. krožnega gospodarstva z namenom zmanjševanja odpadkov.
- Nadaljevanje gradnje kanalizacij za ohranitev čistega okolja: Krška vas, Skopice, Cerklje ob Krki, Bizeljsko, Artiče.
- Obnova in gradnja vodovodov: Križe, Pečice, Sromlje, Bizeljsko, Piroški vrh.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
- Zagotavljanje mest v vrtcih za vse otroke, ki jih starši želijo vpisati v programe vrtca.
- Zagotavljanje optimalnih in ugodnih pogojev za predšolsko vzgojo.
- Zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za vzgojo in izobraževanje: gradnja vrtca in obnova osnovne šole Artiče, gradnja in rekonstrukcija osnovne šole Globoko, gradnja novega vrtca pri OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova.
- Obnove šol in javnih stavb s pomočjo sredstev za energetske sanacije.
- Pridobivanje evropskih sredstev na javnih razpisih za financiranje vsebinskih projektov in programov namenjenih ranljivejšim skupinam občank in občanov kot so bili projekti Šport za zdravo starost (Brezplačne vadbe za starejše) in Občuti svobodo vode(prilagoditve za dostop do vodnih športov za osebe z invalidnostjo in brezplačne vadbe).
KULTURA
- Zagotavljanje sredstev za programe in dejavnosti društev s področja kulture.
- Obnova in gradnja večnamenskih domov: Kapele, Bušeča vas, Pišece, Sromlje, Velike Malence.
- Ohranjanje kulturne dediščine (grad, ipd.).
- Urejanje krajevnih središč kot večnamenskih prostorov za rekreacijo, druženje (igrišča, urejene travnate površine, igrala za otroke, telovadne naprave, …).
Vir: Posavski obzornik in ivanmolan.si