Ivan Grill: "Pri svojem delu moraš biti vztrajen, suveren, korekten in pošten."
nedelja, 15. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor z Ivanom Grillom, novoizvoljenim poslancem SDS. Ivan Grill se je rodil v Novem mestu, kjer že tudi ves čas živi. Po izobrazbi je elektroinženir in univerzitetni diplomirani ekonomist. Več kot 20 let je bil zaposlen v Telekomu Slovenije in bil od leta 1997 do leta 2003 pomočnik generalnega direktorja za področje prodaje. Konec leta 2003 je ustanovil svoje podjetje, poleg tega pa je v Novem mestu vodil tudi mednarodno agencijo za iskanje kadrov in zaposlovanje. Ob njegovi izvolitvi za poslanca v letu 2004, je zaradi nezdružljivosti funkcij svojo profesionalno kariero lahko nadaljeval samo kot poslanec v DZ RS. Na predčasnih volitvah v letu 2011 je bil tretjič izvoljen za poslanca DZ RS. Prosti čas najraje preživlja v naravi skupaj z družino in tremi skoraj že odraslimi otroci. Rekreativno se ukvarja s plavanjem, kolesarjenjem, tekom v naravi, pohodništvom in smučanjem. Kot se za Dolenjca spodobi se ljubiteljsko ukvarja z vinogradništvom, za idilično popestritev njegovega doma pa pred hišo skrbi majhen čebelnjak in njegovo ljubiteljsko čebelarjenje. Vse to mu zagotavlja možnosti, da si krepi in ohranja psihofizično kondicijo po vsakodnevnem napornem delu.
Glede na to, da ste vodili mednarodno agencijo za iskanje kadrov in zaposlovanje, nas zanima, kako na splošno, ocenjujete kadrovsko politiko vlade Boruta Pahorja? Torej takoimoenovane KAS-e in ali so res imenovali najbolj kompetentne ljudi na najbolj odgovorna mesta?
Mednarodna agencija, katero sem 2004 nekaj časa vodil, to je bilo še pred mojo izvolitvijo za poslanca, je pri iskanju kadrov postopala izredno profesionalno. Izbirala je ljudi, ki so bili za določena delovna mesta strokovno dovolj usposobljeni, bili za takšno delo motivirani in po možnosti že tudi z nekaj izkušnjami za konkretna dela. Še prav posebno pozornost pa se je posvečalo iskanju ljudi za vodilna delovna mesta. V takšnih primerih so se opravili številni razgovori z različnimi »izpraševalci« in merljivimi testiranji kandidatov. Takšen način iskanja kadrov je praviloma vedno pripeljalo do ustreznih kadrovskih predlogov, ki smo jih posredovali delodajalcem.Če pa ocenjujemo kadrovsko politiko vlade Boruta Pahorja, pa je le-ta temeljila izključno na politični oziroma strankarski pripadnosti z veliko klientelizma in nepotizma. Tako imenovani KAS, ki je bil v resnici samo »maska«, da se na ta način za odgovorna vodilna mesta išče in predlaga strokovne ljudi, pa svoje naloge ni mogel opravljati. Velikokrat so se na razpis prijavile osebe, ki so bile že prej izbrane s strani politični botrov, zato KAS ni imel prav nobene izbire, ker je bilo že vse vnaprej dogovorjeno. Iz takšnih razlogov je tudi KAS kmalu nehal opravljati svoje »poslanstvo«. Katastrofalna kadrovska politika vlade Boruta Pahorja je v veliki meri kriva za nezavidljive gospodarske in socialne razmere v Sloveniji.Volivke in volivci so vam na tokratnih predčasnih volitvah podelili tretji mandat. Na katere dosežke pri vašem delu ste najbolj ponosni?
Vesel sem, da so mi volivke in volivci podelili na predčasnih volitvah že tretji mandat in se jim zahvaljujem za visoko podporo. Dobil sem največ glasov v celi volilni enoti in tudi več glasov kot leta 2008, kar kaže na to, da so ljudje prepoznali moje dosedanje delo v parlamentu in v meni videli borca za njihove potrebe in pričakovanja.
V mandatu 2004 – 2008, ko je vlado vodil Janez Janša, smo poleg pospešene izgradnje dolenjske avtoceste, v Novem mestu ustanovili tudi prvo javno fakulteto, ki predstavlja zametek bodoče dolenjske univerze. Oba projekta sta bila za nadaljnji razvoj celotne JV Slovenijo izrednega pomena.V mandatu vlade Boruta Pahorja, pa sem bil kot opozicijski poslanec s svojimi predlogi in pobudami vedno zavrnjen s strani koalicijske večine. Skupaj s kolegi iz poslanske skupine SDS sem pripravil in vložil v proceduro Zakon o razvojni podpori Beli krajini, ki bi omogočil hitrejši razvoj tega dela Slovenije. Pa je bil tudi ta zavrnjen.
Drugače pa sem vedno zelo dovzeten za stiske in težave ljudi, zato sem skozi številna poslanska vprašanja posamezna ministrstva opozarjal na nepravilnosti, ki jih imamo v naši družbi. Na nekaterih področjih so se na ta način nekatere stvari začele spreminjati na bolje, vendar še vedno premalo.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Ker številni projektni, ki smo jih zastavili že v mandatu 2004 – 2008 in so za naše okolje pomembni, še niso realizirani ali pa so celo izpadli iz razvojnih programov, bom s temi nadaljeval tudi v tem mandatu. Od večjih projektov je to ustanovitev univerze, začetek izgradnje interne bolnišnice, začetek izgradnje tretje razvojne osi in začetek II. faze projekta centralnega odlagališča odpadkov. Se bo pa ob tem pojavilo še nekaj manjših projektov na področju ceste in komunalne infrastrukture. Dela bo več kot dovolj.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Najpomembnejše pri delu poslanca je zagotovo nenehen stik z ljudmi iz okolja, iz katerega prihajaš. Le tako lahko spoznaš potrebe, probleme in pričakovanja ljudi in tudi gospodarstva. Ko si seznanjen z vsemi takšnimi informacijami, lahko v okviru svojih formalnih in neformalnih pristojnosti poslanca skozi različne institucije veliko lažje skušaš reševati posamezna vprašanja. Pri svojem delu moraš biti vztrajen, suveren, korekten in pa seveda pošten. To največ šteje.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?
Zagotovo so to bile številne afere v vrstah vladajoče koalicije in sprejem zakonodaje, ki še dodatno privilegira določene elite in omrežja v Sloveniji. Najbolj usodno za Slovenijo pa je slabo vodenje države in pomanjkanje socialnega dialoga, ki bi lahko prispeval k izpeljavi določenih nujno potrebnih reform.
V preteklem mandatu ste svojo pozornost usmerjali predvsem na področje zdravstva. Kaj menite – je reforma zdravstva potrebna in v kakšnem obsegu?
Reforma zdravstva je v Sloveniji nujno potrebna, saj se že kaže velik primanjkljaj v zdravstveni blagajni, ki bo iz meseca v mesec še večji in bomo v zelo kratkem času v resnih finančnih težavah. Vendar mora reforma temeljiti na rešitvah, ki ne bodo prizadela uporabnike zdravstvenih storitev, to je naših pacientov. Kot mi je poznano, so velike rezerve lahko pri zmanjševanju stroškov pri dobaviteljih medicinske opreme in zdravil, saj le-ti še vedno poslujejo z nerazumljivo visokimi maržami in provizijami. Prav tako bo treba preurediti naš zdravstveno-zavarovalniški sistem, ki je pri nas preveč drag in premalo učinkovit. Pri izvajalcih zdravstvenih storitev bo treba povečati nadzor in uvesti pravične normative. Le tako bomo lahko primerno nagradili dobre in uspešne zdravnike in ostalo medicinsko osebje ter povečali njihovo motivacijo za delo.Kako pa sicer ocenjujete stanje na področju zdravstva?
Menim, da imamo v Sloveniji na splošno še vedno dober zdravstveni sistem, ki pa ga moramo čim prej nadgraditi še v smeri večje konkurenčnosti in dostopnosti za vse uporabnike. To se da narediti z reformami, ki sem jih že navedel.Pozornost ste posvečali tudi projektu e-Zdravje. Kaj menite, zakaj ta projekt še ne deluje v celoti?
V Sloveniji smo tudi na tem področju praktično še vedno na začetku poti in to kljub temu, da smo že leta 2005 izdelali in sprejeli dokument eZdravje2010 kot strateški načrt informatizacije zdravstvenega sistema v Sloveniji za obdobje 2005–2010. Projekt eZdravje naj bi bil za Slovenijo celo vodilni projekt, ki bi bil financiran iz EU socialnega sklada. Za ta projekt je bilo kupljeno že celo nekaj strojne informacijske opreme, vendar se stvari nikamor ne premaknejo. Razloge za to gre iskati izključno na ministrstvu za zdravje, ki ne zna, ne zmore ali pa ne želi poiskati ljudi, ki so sposobni takšne projekte izpeljati. Očitno so tudi za ta projekt veliki apetiti izbranih lobijev, ki bi želeli pri tem mastno zaslužiti in zato na prefinjen način onemogočajo njegovo izpeljavo na transparenten in finančno vzdržen način. V prostem času se ukvarjate s čebelarjenjem. Kdaj in kako ste se začeli ukvarjati s to dejavnostjo?
S čebelarjenjem sem se začel ukvarjati že kot devetletni otrok. Moj oče je bil tudi čebelar, zato sem se ob njemu ves čas učil čebelarjenja, vzljubil čebele in nadaljeval s to tradicijo v družini. Delo s čebelami me pomirja in sprošča po napornem psihičnem delu.V preteklih letih so imeli čebelarji kar nekaj težav zaradi fitofarmacevtskih sredstev. Je danes stanje kaj boljše?
Neodgovorna uporaba fitofarmacevtskih sredstev že leta povzroča čebelarstvu veliko škode in slovensko čebelo celo ogroža. V letu 2011 smo bili zaradi fitofarmacevtskih sredstev ponovno priča velikemu pomoru čebel. Težko bi napovedal, da se kaj takšnega ne bo ponovilo tudi v prihodnosti, saj lahko vedno pride do neodgovorne in nestrokovne uporabe kemičnih sredstev. Če bi se ljudje zavedali, da brez čebel ni poljedelstva in sadjarstva, bi do uporabe teh sredstev ravnali bolj odgovorno in previdno. S tem bomo največ naredili tudi za svoje zdravje
Ste tudi med podporniki turizma v zidanicah. Kako je nastala ideja za ta projekt, kakšni so obeti, kakšni rezultati?
Na Dolenjskem in Beli krajini je veliko zidanic, ki imajo bivalne kapacitete in so praviloma neizkoriščene. Tako se je že pred leti porodila ideja, da bi lastnikom zidanic, ki želijo tržiti svoje kapacitete, ponudili to možnost. V mandatu 2004 – 2008 smo s spremembo zakonodaje to tudi omogočili, vendar se stvari še vedno odvijajo prepočasi zaradi prevelikih birokratskih ovir. Največ težav povzroča zahteva, da mora imeti zidanica uporabno dovoljenje, ki pa ga je težko pridobiti. Po informacijah, ki jih imam, je zanimanje za takšno obliko turizma izjemno, še posebno pri tujcih. Zato bo treba čim prej odpraviti birokratske ovire, ki zavirajo razvoj te dejavnosti. Moja prizadevanja bodo šla tudi v to smer.Kaj je vaš moto?
V vlogi poslanca je moj moto naslednji: Zavedati se je treba, da je poslanec zaradi ljudi in da niso ljudje zaradi poslanca.
Glede na to, da ste vodili mednarodno agencijo za iskanje kadrov in zaposlovanje, nas zanima, kako na splošno, ocenjujete kadrovsko politiko vlade Boruta Pahorja? Torej takoimoenovane KAS-e in ali so res imenovali najbolj kompetentne ljudi na najbolj odgovorna mesta?
Mednarodna agencija, katero sem 2004 nekaj časa vodil, to je bilo še pred mojo izvolitvijo za poslanca, je pri iskanju kadrov postopala izredno profesionalno. Izbirala je ljudi, ki so bili za določena delovna mesta strokovno dovolj usposobljeni, bili za takšno delo motivirani in po možnosti že tudi z nekaj izkušnjami za konkretna dela. Še prav posebno pozornost pa se je posvečalo iskanju ljudi za vodilna delovna mesta. V takšnih primerih so se opravili številni razgovori z različnimi »izpraševalci« in merljivimi testiranji kandidatov. Takšen način iskanja kadrov je praviloma vedno pripeljalo do ustreznih kadrovskih predlogov, ki smo jih posredovali delodajalcem.Če pa ocenjujemo kadrovsko politiko vlade Boruta Pahorja, pa je le-ta temeljila izključno na politični oziroma strankarski pripadnosti z veliko klientelizma in nepotizma. Tako imenovani KAS, ki je bil v resnici samo »maska«, da se na ta način za odgovorna vodilna mesta išče in predlaga strokovne ljudi, pa svoje naloge ni mogel opravljati. Velikokrat so se na razpis prijavile osebe, ki so bile že prej izbrane s strani politični botrov, zato KAS ni imel prav nobene izbire, ker je bilo že vse vnaprej dogovorjeno. Iz takšnih razlogov je tudi KAS kmalu nehal opravljati svoje »poslanstvo«. Katastrofalna kadrovska politika vlade Boruta Pahorja je v veliki meri kriva za nezavidljive gospodarske in socialne razmere v Sloveniji.Volivke in volivci so vam na tokratnih predčasnih volitvah podelili tretji mandat. Na katere dosežke pri vašem delu ste najbolj ponosni?
Vesel sem, da so mi volivke in volivci podelili na predčasnih volitvah že tretji mandat in se jim zahvaljujem za visoko podporo. Dobil sem največ glasov v celi volilni enoti in tudi več glasov kot leta 2008, kar kaže na to, da so ljudje prepoznali moje dosedanje delo v parlamentu in v meni videli borca za njihove potrebe in pričakovanja.
V mandatu 2004 – 2008, ko je vlado vodil Janez Janša, smo poleg pospešene izgradnje dolenjske avtoceste, v Novem mestu ustanovili tudi prvo javno fakulteto, ki predstavlja zametek bodoče dolenjske univerze. Oba projekta sta bila za nadaljnji razvoj celotne JV Slovenijo izrednega pomena.V mandatu vlade Boruta Pahorja, pa sem bil kot opozicijski poslanec s svojimi predlogi in pobudami vedno zavrnjen s strani koalicijske večine. Skupaj s kolegi iz poslanske skupine SDS sem pripravil in vložil v proceduro Zakon o razvojni podpori Beli krajini, ki bi omogočil hitrejši razvoj tega dela Slovenije. Pa je bil tudi ta zavrnjen.
Drugače pa sem vedno zelo dovzeten za stiske in težave ljudi, zato sem skozi številna poslanska vprašanja posamezna ministrstva opozarjal na nepravilnosti, ki jih imamo v naši družbi. Na nekaterih področjih so se na ta način nekatere stvari začele spreminjati na bolje, vendar še vedno premalo.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Ker številni projektni, ki smo jih zastavili že v mandatu 2004 – 2008 in so za naše okolje pomembni, še niso realizirani ali pa so celo izpadli iz razvojnih programov, bom s temi nadaljeval tudi v tem mandatu. Od večjih projektov je to ustanovitev univerze, začetek izgradnje interne bolnišnice, začetek izgradnje tretje razvojne osi in začetek II. faze projekta centralnega odlagališča odpadkov. Se bo pa ob tem pojavilo še nekaj manjših projektov na področju ceste in komunalne infrastrukture. Dela bo več kot dovolj.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Najpomembnejše pri delu poslanca je zagotovo nenehen stik z ljudmi iz okolja, iz katerega prihajaš. Le tako lahko spoznaš potrebe, probleme in pričakovanja ljudi in tudi gospodarstva. Ko si seznanjen z vsemi takšnimi informacijami, lahko v okviru svojih formalnih in neformalnih pristojnosti poslanca skozi različne institucije veliko lažje skušaš reševati posamezna vprašanja. Pri svojem delu moraš biti vztrajen, suveren, korekten in pa seveda pošten. To največ šteje.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?
Zagotovo so to bile številne afere v vrstah vladajoče koalicije in sprejem zakonodaje, ki še dodatno privilegira določene elite in omrežja v Sloveniji. Najbolj usodno za Slovenijo pa je slabo vodenje države in pomanjkanje socialnega dialoga, ki bi lahko prispeval k izpeljavi določenih nujno potrebnih reform.
V preteklem mandatu ste svojo pozornost usmerjali predvsem na področje zdravstva. Kaj menite – je reforma zdravstva potrebna in v kakšnem obsegu?
Reforma zdravstva je v Sloveniji nujno potrebna, saj se že kaže velik primanjkljaj v zdravstveni blagajni, ki bo iz meseca v mesec še večji in bomo v zelo kratkem času v resnih finančnih težavah. Vendar mora reforma temeljiti na rešitvah, ki ne bodo prizadela uporabnike zdravstvenih storitev, to je naših pacientov. Kot mi je poznano, so velike rezerve lahko pri zmanjševanju stroškov pri dobaviteljih medicinske opreme in zdravil, saj le-ti še vedno poslujejo z nerazumljivo visokimi maržami in provizijami. Prav tako bo treba preurediti naš zdravstveno-zavarovalniški sistem, ki je pri nas preveč drag in premalo učinkovit. Pri izvajalcih zdravstvenih storitev bo treba povečati nadzor in uvesti pravične normative. Le tako bomo lahko primerno nagradili dobre in uspešne zdravnike in ostalo medicinsko osebje ter povečali njihovo motivacijo za delo.Kako pa sicer ocenjujete stanje na področju zdravstva?
Menim, da imamo v Sloveniji na splošno še vedno dober zdravstveni sistem, ki pa ga moramo čim prej nadgraditi še v smeri večje konkurenčnosti in dostopnosti za vse uporabnike. To se da narediti z reformami, ki sem jih že navedel.Pozornost ste posvečali tudi projektu e-Zdravje. Kaj menite, zakaj ta projekt še ne deluje v celoti?
V Sloveniji smo tudi na tem področju praktično še vedno na začetku poti in to kljub temu, da smo že leta 2005 izdelali in sprejeli dokument eZdravje2010 kot strateški načrt informatizacije zdravstvenega sistema v Sloveniji za obdobje 2005–2010. Projekt eZdravje naj bi bil za Slovenijo celo vodilni projekt, ki bi bil financiran iz EU socialnega sklada. Za ta projekt je bilo kupljeno že celo nekaj strojne informacijske opreme, vendar se stvari nikamor ne premaknejo. Razloge za to gre iskati izključno na ministrstvu za zdravje, ki ne zna, ne zmore ali pa ne želi poiskati ljudi, ki so sposobni takšne projekte izpeljati. Očitno so tudi za ta projekt veliki apetiti izbranih lobijev, ki bi želeli pri tem mastno zaslužiti in zato na prefinjen način onemogočajo njegovo izpeljavo na transparenten in finančno vzdržen način. V prostem času se ukvarjate s čebelarjenjem. Kdaj in kako ste se začeli ukvarjati s to dejavnostjo?
S čebelarjenjem sem se začel ukvarjati že kot devetletni otrok. Moj oče je bil tudi čebelar, zato sem se ob njemu ves čas učil čebelarjenja, vzljubil čebele in nadaljeval s to tradicijo v družini. Delo s čebelami me pomirja in sprošča po napornem psihičnem delu.V preteklih letih so imeli čebelarji kar nekaj težav zaradi fitofarmacevtskih sredstev. Je danes stanje kaj boljše?
Neodgovorna uporaba fitofarmacevtskih sredstev že leta povzroča čebelarstvu veliko škode in slovensko čebelo celo ogroža. V letu 2011 smo bili zaradi fitofarmacevtskih sredstev ponovno priča velikemu pomoru čebel. Težko bi napovedal, da se kaj takšnega ne bo ponovilo tudi v prihodnosti, saj lahko vedno pride do neodgovorne in nestrokovne uporabe kemičnih sredstev. Če bi se ljudje zavedali, da brez čebel ni poljedelstva in sadjarstva, bi do uporabe teh sredstev ravnali bolj odgovorno in previdno. S tem bomo največ naredili tudi za svoje zdravje
Ste tudi med podporniki turizma v zidanicah. Kako je nastala ideja za ta projekt, kakšni so obeti, kakšni rezultati?
Na Dolenjskem in Beli krajini je veliko zidanic, ki imajo bivalne kapacitete in so praviloma neizkoriščene. Tako se je že pred leti porodila ideja, da bi lastnikom zidanic, ki želijo tržiti svoje kapacitete, ponudili to možnost. V mandatu 2004 – 2008 smo s spremembo zakonodaje to tudi omogočili, vendar se stvari še vedno odvijajo prepočasi zaradi prevelikih birokratskih ovir. Največ težav povzroča zahteva, da mora imeti zidanica uporabno dovoljenje, ki pa ga je težko pridobiti. Po informacijah, ki jih imam, je zanimanje za takšno obliko turizma izjemno, še posebno pri tujcih. Zato bo treba čim prej odpraviti birokratske ovire, ki zavirajo razvoj te dejavnosti. Moja prizadevanja bodo šla tudi v to smer.Kaj je vaš moto?
V vlogi poslanca je moj moto naslednji: Zavedati se je treba, da je poslanec zaradi ljudi in da niso ljudje zaradi poslanca.