Irgl: " Skrbi nas stanje človekovih pravic v državi"

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. EVA IRGL: “Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik vlade, v zadnjem času opažamo nevaren trend zniževanja demokratičnih standardov, ki so bili v preteklosti le s težka vzpostavljeni. Pri nas je proces demokratizacije in s tem tudi odnos do spoštovanja človekovih pravic začel vzpostavljati šele z novo državo. Z leti smo dosegli nek nivo demokratičnih standardov, ki so Slovenijo začeli postavljati ob bok ostalim evropskim državah, danes pa se bojim, da se od teh standardov sploh v zadnjem letu bistveno oddaljujemo. Opozorila bi rada predvsem na to, da je današnje stanje na področju človekovih pravic predvsem pa spoštovanja človeškega dostojanstva na zelo veliki preizkušnji. Trend, ki ga zaznavamo v SDS ne gre samo v smeri vračanja v stanje pred letom 1991, ko je bil prisoten enopartijski sistem, ampak gre celo v smeri prevrednotenja resnice o osamosvojiteljih in borcih za demokratične spremembe. Danes skuša levica ob znatni podpori medijev podati neko novo resnico, češ da so nekdanji komunisti, ki se imajo sicer danes za velike demokrate in varuhe človekovih pravic tisti, ki so pripravljali proces tako osamosvajanja, kot začetka demokratizacije. Vsekakor sprevržena logika, ki želi postati resnica. Da ta sprevržena logika še kako drži, potrjuje tudi zadnje nedopustno dejanje predsednika države, ki je ravno na dan, ko smo se spominjali  začetkov demokratičnih sprememb v Sloveniji, odlikoval nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla. Torej, človeka, ki je bil na čelu najbolj represivnega in tajnega organa v državi, ki je dal aretirati Janeza Janšo in se s tem danes še hvali in ki je bil izrazit nasprotnik demokratičnih sprememb. Gre za skrajno sporno potezo predsednika države, saj je z njo legitimiral in opravičil početje človeka, ki se je v preteklosti preprosto “požvižgal” na človekove pravice. Ostro so temu odlikovanju nasprotovali tudi ključni evropski politiki. V resoluciji, ki so jo sprejeli, so obsodili tako sporno odlikovanje, kot ponovno obujanje in poveličevanje komunističnih simbolov, vključno s tem, da so obsodili poimenovanje ceste po diktatorju Titu sredi Ljubljane leta 2009. Zato vas, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem naslednje: Zakaj ste vi in vaša stranka podprli podelitev državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, nekdanjemu šefu tajne politične policije oziroma Udbe, ki za večino Slovencev predstavlja simbol kršenja človekovih pravic. Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor. Hvala.”

BORUT PAHOR: “Najprej, tukaj odgovarjam kot predsednik vlade in ne kot predsednik stranke, čeprav seveda nisem kakšna razdvojena osebnost in imam glede vprašanj eno in isto stališče. Vlada o tem ni odločala, poleg tega bi predlagal, da predsedniku države, ki so ga izvolili ljudje na neposrednih volitvah pustimo, da v okviru svojih pristojnosti odloča po svoji vesti, in to je tudi storil. Seveda pa me sprašujete o odnosu slovenske vlade do polpretekle zgodovine, če želite in tukaj bi vam rad povedal, da je vlada stališče glede tega sprejela in ga tudi priložila deklaraciji Evropskega parlamenta, ko jo je obravnaval državni zbor. Mi smo kot Slovenci leta 1990 na krilih slovenske demokratične pomladi, brez sleherne zgodovinske zamude po mirni poti prešli iz totalitarnega sistema v demokratični sistem. In nihče v tej vladi nima nobenih nostalgij po sistemu, ki je propadel. Niti ne vzpostavljamo nobenih pogojev za to, da bi se kakorkoli kršile kolektivne ali osebne človekove pravice sistematično, tako, kot so se kršile v prejšnjem sistemu. Ta vlada in ta država ima ambicijo biti odprta družba, demokratična, svobodna, kjer vsakdo lahko pove svoje mnenje. Tudi predsednik države ima svoje pristojnosti in se odloča po svoji vesti. Rad bi povedal svoje osebno mnenje glede tega vprašanja. Predsednik je utemeljil svojo odločitev za akcijo Sever, ki je takrat zaščitila demokratične procese. S tega zornega kota verjetno ni mogoče oponirati pomembnosti ljudi, ki so takrat vodili to akcijo. In res je, na drugi strani je mogoče videti širši družbeni kontekst, ki je bil kontekst totalitarnega režima. V tem smislu se je predsednik odločil, da sprejme pobudo veteranske organizacije Sever in odlikuje tri posameznike, za akcijo Sever. Torej naj ne bo nobenega dvoma glede mojega osebnega pogleda in tudi, se mi zdi, našega splošnega. Nimamo nobene želje, nobene ambicije in tudi nobene pravice, da kakorkoli restavriramo sistem, ki je izgubil svojo legitimnost in legalnost. Imamo pa vso dolžnost, da gradimo možnosti za to, da so vse človekove, osebne in kolektivne, pravice v tej državi spoštovane. Ali sem bil dovolj jasen?”

EVA IRGL: “No, vlada o tem odlikovanju res ni odločala, ampak jaz sem vas spraševala tudi kot predsednika stranke. Približno takšen odgovor sem pravzaprav tudi pričakovala od vas, neko oddaljevanje od konkretnega odgovora na sicer povsem konkretno zastavljeno vprašanje. Vaša stranka Socialni demokrati je 3.12. v izjavi za javnost jasno povedala, da podpira predsednika države pri tem odlikovanju. Zato je popolnoma odveč to sprenevedanje in izmikanje glede odgovora. Štirinajst evropskih predsednikov vlad, predsednik Evropskega sveta, predsednik Evropskega parlamenta in Evropske komisije so odločno in jasno povedali, da odlikovanje Tomaža Ertla predstavlja posmeh vsem tistim, ki so se borili za vzpostavitev demokracije in za zavrnitev komunizma, ki je tudi v Sloveniji povzročil veliko bolečin in veliko krivic. V resoluciji so tako med drugim zapisali (citiram): “V okviru 20. obletnice demokratičnih sprememb v Evropi Evropska ljudska stranka močno obsoja to, da se v nekaterih državah članicah Evropske unije sistematično spodbuja oboževanje komunističnih diktatorjev kot, na primer, v glavnem mestu Slovenije, Ljubljani, kjer je bila ena glavnih cest letos poimenovana po vodji komunističnega režima, maršalu Josipu Brozu Titu. Obsoja dejanja trenutnih lokalnih in nacionalnih vlad v nekaterih postkomunističnih državah. Ta dejanja ne samo, da potvarjajo zgodovino in ustvarijo razlike v družbi, temveč tudi dajejo slab zgled mlajšim generacijam in upočasnjujejo celjenje ran v družbah, ki zaključujejo tranzicijo v demokracijo. Zato vas, spoštovani predsednik vlade, ponovno sprašujem: Zakaj ste vi konkretno in vaša stranka podprli podelitev državnega odlikovanja gospodu Tomažu Ertlu, ki ga poznamo kot nekdanjega šefa tajne politične policije oziroma Udbe, in ki za večino Slovencev predstavlja simbol kršenja človekovih pravic?”

BORUT PAHOR: “Še enkrat, ni moja naloga in tudi ne moja pristojnost, da utemeljujem odločitve predsednika republike. Vsi pa vemo in to se je dobro spomniti, da je nagrado za tri posameznike predlagala organizacija Sever. Drugič. Rekel sem, da je s to utemeljitvijo predsednik tudi odlikoval te tri posameznike, z akcijo Sever, ki je zavarovala demokratične procese in jasno sem povedal, da v kolikor in to je dovoljeno in legitimno in vi imate to pravico, postavite vlogo tedanjega republiškega sekretarja v širši kontekst, ni mogoče mimo dejstva, da je bil republiški sekretar v totalitarnem sistemu. In ta vlada nima nobenega, nobene želje in ambicije, da bi kakorkoli rehabilitirala ta sistem. Nobene ambicije. Če torej z vašim vprašanjem namigujete, da mi, kako je bilo rečeno sistematično obujamo ali celo poskušamo izreči občudovanje do ljudi, ki so bile vodilne osebnosti tega sistema, potem pravite nekaj kar ni res. Ta vlada ni z enim svojim ravnanjem storila tega. Ali je? Prosim, odgovorite tudi vi meni. Ali je ta vlada storila z enim samim korakom, z enim samim ravnanjem to? Ni. Torej, to je vlada, demokratične Republike Slovenije. Razume, kaj je odprta družba, razume kaj je pomen človekovih pravic, posebnih in kolektivnih in se za njihovo uveljavitev tudi sistematično prizadeva.”  

EVA IRGL: “No saj, gospod Pahor je tudi politik, če se ne motim. In to spada pod vprašanje človekovih pravic. Torej, v skladu z drugim odstavkom 246. člena poslovnika predlagam, da opravimo razširjeno razpravo o odgovoru predsednika vlade v zvezi z očitnim padcem demokratičnih standardov in spoštovanjem človekovih pravic. Seveda želim to še dodatno utemeljiti.” Zadnja poteza predsednika države, ko je odlikoval Tomaža Ertla še dodatno znižuje demokratične standarde. Iz funkcije moči in avtoritete je bilo namreč podeljeno odlikovanje, ki pri večini Slovencev vzbuja velike dileme in pomisleke ter tudi odkrita nasprotovanja. Tudi sicer je paleta kršenja človekovih pravic v zadnjem letu precej široka. V prvi vrsti se je povečala brezposelnost, kar je pripeljalo do hudih socialnih in osebnih stisk posameznikov, med katerimi nimajo niti za osnovno preživetje. Velika kršitev človekovih pravic je, da ta Vlada ne zna zagotoviti človeku dostojnega življenja, obenem pa ne sprejema prav nobene pomoči v obliki pripravljenih ukrepov za blažitev gospodarske krize s strani opozicije. V tem času se je močno povečal tudi mobing oziroma šikaniranje. Opazno se širita strah in nelagodje med zaposlenimi zaradi grobih kadrovskih posegov vladajoče koalicije. Na Ministrstvu za šolstvo in šport pa se gredo celo detektivsko dejavnost, saj naj bi se nezakonito nadziralo zaposlene na tem ministrstvu. Da ne omenjam primera novinarja Meška, ki je bil dobesedno vržen na cesto, ker ni bil po volji vladajoči koaliciji. Na normativni ravni je sicer področje varovanja človekovih pravic navidezno dobro urejeno, vendar ko pridemo od besed k dejanjem lahko vidimo, da vladajoča koalicija uveljavlja pri osnovnih človekovih pravicah nedopustno selektivnost. Po vsem tem je očitno, da se je standard in raven varovanja človekovih pravic, ter tudi spoštovanja človekovih pravic, predvsem z zadnjimi potezami predsednika države močno znižal. Edino kjer Slovenija v času vlade Boruta Pahorja trenutno beleži porast je naraščajoče število brezposelnih. Da je stanje duha in klime v državi resno, slabe klime v državi resno kažejo tudi mednarodne lestvice, kot sta indeks svobode tiska in indeks koruptivnosti, kjer je Slovenija v tem času zdrsnila za precej mest navzdol. Vsekakor so to kazalci, ki zahtevajo razširjeno razpravo v Državnem zboru, zato tudi verjamem, da jo boste podprli. Najlepša hvala.