Irgl: "Potrebno je zagotavljati pravico do poštenega sojenja"

Kdor je v zadnjih štirih letih opravljal funkcijo sodnika ali državnega tožilca ne more kar čez noč postati odvetnik. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Eva Irgl.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

EVA IRGL: “Najlepša hvala za besedo. Danes se torej vnovič v tem mandatu srečujemo z novelo zakona o odvetništvu, ki smo jo poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke vložili v zakonodajni postopek.Gre za predloge rešitev, ki se nanašajo na omejitev odvetniške dejavnosti v zakonsko določenih primerih. Predlagane rešitve so namreč v zvezi z zastopanjem strank, s pravnim svetovanjem ter zagovarjanjem strank pred sodišči in drugimi državnimi organi. Zagotovo pa je ena od najpomembnejših rešitev znotraj tega zakona, in so ga večkrat tudi moji predhodniki omenili, je preprečitev neposrednega prehajanja sodnikov in državnih tožilcev, kar čez noč, med odvetnike, sploh glede na dejstvo, kot smo bili priča v preteklosti nekaterih odmevnih primerov, ko je na primer tožilec kar čez noč postal odvetnik in je potem pravzaprav v istem hipu začel zastopati tistega, ki je še prej obravnaval v okviru svojega tožilskega dela. Tukaj seveda najbolj znan primer, primer Penko in primer gospoda Zidarja. Ne moremo tudi nedavno objavljene informacije o odvetniku, ki je tudi bil nekoč že državni tožilec in pa tudi vodja gospodarskega oddelka, zoper katerega preiskovalna sodnica ni odredila pripora, saj tožilstvo naj ne bi dovolj dobro utemeljilo razlogov za odreditev pripora, kar vsekakor lahko kaže tudi na to, da je tukaj prisotna neka vez oziroma kolizija interesov med tistimi odvetniki, ki so bili prej tožilci. Zato je potrebno to zakonsko spremeniti. Predlog novele zakona o odvetništvu torej določa, da kdor je v zadnjih štirih letih opravljal funkcijo sodnika ali državnega tožilca ne more kar čez noč postati odvetnik. Najpomembnejši razlog za neizogibnost predlaganih sprememb je dejstvo, da brez določene omejitve, ki se kaže v dostopu do opravljanja odvetniškega poklica za nekdanje sodnike in državne tožilce obstoji nevarnost za neučinkovito uresničevanje posameznikove pravice do poštenega sojenja. Ta pa je, kot veste določena v 23. členu Ustave Republike Slovenije. Pri tem seveda ne gre le za to, da sojenje dejansko je pošteno, temveč zato, da mora imeti vsakdo, ki se znajde v sodnem postopku tudi občutek, da je sojenje resnično bilo pošteno in je pošteno. Naloga državnega zbora, kot zakonodajalca je, da z zakonsko ureditvijo ne le zagotovi pošteno sojenje, temveč, da preko zakonodaje tudi izključi vse elemente, ki bi kakorkoli lahko vzbujali kakršenkoli dvom v poštenost sojenja. Takšno stališče je Ustavno sodišče Republike Slovenije posebej poudarilo tudi v svoji odločbi 25. maja leta 2006. Iz 42. točke obrazložitve te odločbe, v kateri se je Ustavno sodišče sklicevalo na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja namreč naslednji poudarek. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki določa v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.

Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja se mora ta odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri postopanju o konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. V primerih, ko kot odvetnik pred sodiščem nastopa nekdanji sodnik ali tožilec, že prej sem omenila primer Penko, tega ali drugega sodišča, se s stališča sodnika, ki sodi, lahko jasno zastavi vprašanje videza nepristranskosti, če je odvetnik nekdanji stanovski kolega ali pa nekdanji sodelavec.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je potrebno zagotavljati pravico do poštenega sojenja, ne zgolj videza, ampak dejansko občutek o poštenosti sojenja. Zato bomo podprli predlagane rešitve novele zakona o odvetništvu.