Irena Tavčar: "Bogatenje nekaterih posameznikov na račun nadomestil za avtorske pravice"
sreda, 23. 10. 2013Celotno poslansko vprašanje v nadaljevanju.Ministrstvo za gospodarski razvoj oziroma Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je pred leti podelil dovoljenje za dve novi kolektivni organizaciji s področja avtorskih pravic, IPF in AIPA. Ustanovitelji IPF so založniki, večinoma zastopniki tujih založb, Zavod AIPA pa so ustanovili distributerji domačih in tujih avdiovizualnih del, pri čemer lahko v medijih tudi beremo informacije, da so Zavod AIPA ustanovile neobstoječe pravne osebe.
Pri tem so zelo zanimivi podatki o poslovanju obeh omenjenih zavodov s področja uveljavljanja avtorskih pravic. V uradnih poročilih Zavoda IPF lahko preberemo, da so leta 2010 imeli nekaj več kot 2,2 milijona evrov bilančnih prihodkov, pri tem pa kar 54 odstotkov stroškov. Leta 2011 pa ob nekaj več kot 2,9 milijona evrov prihodkov tudi precej večje stroške, kar 63 odstotkov. V poročilu je zanimiv podatek, da so stroški odvetniških storitev skupaj z varščino na račun odvetnika Boruta Bernika Bogataja v teh dveh letih presegli 394 tisoč evrov.
V Zavodu AIPA so leta 2011 bilančni prihodki presegali 2,1 milijona evrov, stroškov pa je bilo za več kot 603 tisoč evrov oziroma okoli 30 odstotkov, leto kasneje je bilo glede na prihodke stroškov 28 odstotkov. Tudi v tem primeru pa bijejo v nebo odvetniške storitve. Odvetniku Borutu Berniku Bogataju se pri Aipi pridruži še odvetniška pisarna Ceneta in Špele Grčar. Odvetniške storitve in varščine so za družbi Grčar in Bernik Bogataj samo v omenjenih dveh letih znašale 449.362,99 evra. Oba zavoda, za katera znani slovenski glasbeni ustvarjalci (Slavko Avsenik, Mojmir Sepe, Adi Smolar, Jani Golob, Neisha, Alfi Nipič…) v posebni peticiji zahtevajo ukinitev, sta v omenjenih dveh letih za odvetniške storitve skupaj z varščinami in obroki po sklepu Sveta zavoda AIPA odštela 798.389,99 evrov. Direktor IPF in AIPA pa je ista oseba, Gregor Štibernik.
Ministra za gospodarski razvoj mag. Stanka Stepišnika sprašujem:
1. Kdo izvaja nadzor nad obema zavodoma, ki jima je ministrstvo podelilo dovoljenje, saj je po dostopnih podatkih jasno, da večino denarja, ki ga pobirajo glede na določbe Zakona o avtorski in sorodni pravici, porabijo za lastno delovanje? Hkrati oba zavoda omogočata velikanske zaslužke nekaterim odvetnikom, za ustvarjalce, ki bi morali po zakonu dobiti plačana nadomestila za avtorske pravice, pa ostane malo denarja.
2. Kdo je dejanski ustanovitelj Zavoda AIPA? Je to nekaj posameznikov ali resnično neobstoječe pravne osebe, kar so trdili nekateri mediji?
3. Ali ministrstvo na tem področju pripravlja kakšno novo zakonsko spremembo, ki bo bolj prijazna do avtorjev, to je raznovrstnih slovenskih ustvarjalcev, in bo preprečevala, da na njihov račun bogatijo posamezniki in odvetniška elita?
4. Odvetnik Borut Bernik Bogataj je tudi član sveta za avtorsko pravo pri Uradu za intelektualno lastnino. Svet določa tudi tarife za uporabo avtorskih del. Glede na to, da je Borut Bernik Bogataj hkrati tudi pravni zastopnik IPF in zavoda AIPA, za kar je glede na javno dostopne podatke zelo dobro plačan, se postavlja vprašanje konflikta interesov. Ali Urad in Ministrstvo za gospodarski razvoj v tej dvojni funkciji ne opazita konflikta interesov?
Za odgovor se vam zahvaljujem!
V nadaljevanju objavljamo odziv Zavoda AIPA:
»Irena Tavčar: Bogatenje nekaterih posameznikov na račun nadomestil za avtorske pravice – popravek in prikaz nasprotnih dejstev
V članku z zgornjim naslovom, objavljenem v elektronskem mediju www.sds.si dne 23.10.2013 je bilo objavljenih nekaj neresnic in nekaj nepopolnih dejstev v zvezi z Zavodom AIPA.
Zavod AIPA ni kolektivna organizacija, ki bi jo ustanovile neobstoječe pravne osebe, kar je potrdilo tudi sodišče – izpodbijanje ustanoviteljstva in ničnost vpisa v sodni register, ničnost statuta itd. so s tožbami zahtevale osebe, povezane z drugo kolektivno organizacijo (SAZAS) – sodišče je tovrstne zahtevke zavrglo, tako so vpisi ustanoviteljev v sodni register veljavni in pravnomočni in vsak trenutek preverljivi.
Ni res, da večino denarja Zavod AIPA porabi za svoje stroške, niti ni res, da porabi v članku navedene vsote za odvetniške storitve (449.362,99 oz. 798.389,99 evra). Iz naslednjih dejstev je mogoče s preprostim matematičnim preračunom ugotoviti, da bile navedbe v članku neresnične: stroški poslovanja so v letu 2011 glede na prihodke znašali 28,45%; v stroških poslovanja so zajeti vsi odvetniški stroški, kar je v letu 2011 znašalo 158.818 evrov; stroški poslovanja so v letu 2012 glede na prihodke znašali 22,34%; v stroških poslovanja so zajeti vsi odvetniški stroški, kar je v letu 2012 znašalo 87.150 evrov.
Vsi tu navedeni podatki so javno objavljeni in preverljivi.
Glavnina odvetniških stroškov je nastala zaradi mnogih tožb (npr. v zvezi z ustanovitvijo, v zvezi z dodelitvijo dovoljenja) in kazenskih ovadb, ki jih je proti Zavodu AIPA sprožila kolektivna organizacija glasbenikov (SAZAS) ali njihovi posamezni člani in v nekaterih so nerazumno visoko določili vrednosti sporov (npr. 1.620.000), zaradi česar so v skladu z zakonom potem tudi sodne takse in odvetniške tarife odmerjene visoko.
Nikakor torej ne drži trditev, da na račun slovenskih ustvarjalcev Zavod AIPA dovoljuje bogatenje posameznikov in odvetniških elit. Če ne bi bil Zavod AIPA ves čas od podelitve dovoljenja oktobra 2010 dalje tarča neprestanih tožb, kazenskih ovadb, zavajajočih člankov, praktično ne bi potreboval odvetniških storitev.
Na koncu tudi ni res, da za ustvarjalce ni ostalo prav veliko denarja. Preprost izračun pokaže, da je v letu 2011 za ustvarjalce ostalo 71,55% oz. 1.516.711,45 evra, in 77,66% oz. 2.230.966 evrov v 2012.
Zavod AIPA, zanj direktor Gregor Štibernik« V priponki tudi popravek direktorja Zavoda IPF Gregorja Štibernika