Intervju s predsednikom Vlade RS na Radiu Ognjišče
ponedeljek, 11. 9. 200611.9.2006 NOVINAR: Predsednik Slovenske demokratske stranke in predsednik vlade R Slovenije gospod Janez Janša, lepo pozdravljeni.
JANEZ JANŠA (predsednik SDS in predsednik vlade RS): Lep pozdrav in hvala za vabilo na pogovor ter še poseben pozdrav poslušalkam in poslušalcem Radia Ognjišče.
NOVINAR:Gospod predsednik, danes ste v Izoli na festivalu Slovenske demokratske stranke. Ta festival bi lahko poimenovala tudi velik vstop v pestro politično jesen. Pred nami so lokalne volitve. Zagotovo ste prav v teh dneh na vrhuncu priprav. Kako torej potekajo priprave na lokalne volitve?
JANŠA: Tehnične priprave so se začele že praktično lansko leto z evidentiranjem kandidatov. Zdaj se ta postopek zaključuje. Imate prav, ta festival je nek tak zunanji uvod v zbiranje pozitivne energije znotraj stranke, ki jo potrebujemo za uspeh na letošnjih lokalnih volitvah. Hkrati pa je seveda to tudi dobra priložnost za prijetno druženje. Zberemo se članice in člani iz vse Slovenije. Ljudje pridejo sem večinoma z avtobusi, z vlaki in se tudi družijo po poti, naredijo še kakšen načrt, se imajo lepo. Tukaj se zbere ta pozitivna energija in to je res neka taka dobra energetska podlaga za celotno kampanjo.
NOVINAR: Kako je s podporami kandidatov za župane? Koliko županskih kandidatov je dosedaj vaših, samostojnih, in koliko s podporami ostalih strank ter kakšna so pričakovanja?
JANŠA: SDS ima z županskimi kandidaturami pokrito praktično celo Slovenijo. Nekje lokalni odbori še niso dokončali postopkov, ampak tega je manj. Trenutno mislim, da je izvršilni odbor dal soglasje h kandidaturi oz. podpori preko stošestdesetim kandidatkam in kandidatom, s tem, da imamo zelo realen pristop. Mi želimo, da bi slovenska mesta in slovenske občine vodili sposobni ljudje, tako, da ne vztrajamo na tem, da bi za vsako ceno kandidiral nekdo, ki je član SDS. Če smatramo, da je v neki občini ali mestu nekdo, ki je v širšem okviru našega programa in vrednot in je sposoben in kandidira kot neodvisen kandidat ali iz kakšne koalicijske stranke, potem nimamo velikih dilem in podpiramo takšne kandidate. In kar nekaj je takšnih primerov. V mnogih primerih imamo tudi skupne kandidate, predvsem z Novo Slovenijo, in ponekod tudi z drugimi strankami koalicije ali celo širše, ker so te razmere precej različne po občinah oz. po različnih slovenskih krajih. Večinoma pa zavezništva, ki so trdna in ki so že na državni ravni ? zdaj kar nekaj časa predvsem z Novo Slovenijo – , držijo tudi na lokalni ravni. Ponekod pa so tudi primeri, še predvsem v večjih občinah ali mestih, kot je recimo Ljubljana ali Novo mesto, kjer pomladne stranke skupaj podpiramo neodvisne kandidate, ki imajo velike možnosti za to, da zmagajo.
NOVINAR: Gospod predsednik vlade R Slovenije, čas beži in kmalu boste na pol poti vašega mandata, ki ga je v veliki meri zaznamovala beseda reforma ? od okvirja gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji do davčne reforme in pogosto omenjene tudi pokojninske reforme. Pa če se sedaj dotakneva davčne reforme: kako bo slednja razbremenila gospodarstvo in kaj bodo z njo pridobili navadni državljani?
JANŠA: S to predlagano spremembo davčnega sistema bomo pridobili vsi, tako gospodarstveniki, kot državljani. Izgubil bo državni proračun in na ta način bomo prisiljeni še dodatno zmanjševati javno porabo, kar je bil tudi naš cilj na začetku tega mandata. Gospodarstvo bo v največji meri razbremenjeno z dvema ukrepoma: z odpravljanjem davka na izplačane plače, ki ga plačujejo izključno podjetja in z zmanjševanjem davka na dobiček oz. na dohodek pravnih oseb. Pa seveda tudi z zmanjševanjem obrememnitev zaposlenih, ki bodo plačevali manj dohodnine. S tem bodo imeli večje plače in na ta način bodo bolje nagrajeni in tudi bolje motivirani za delo. Posredni pozitivni učinki, ki se dajo na koncu vedno tudi izraziti v številkah, pa bodo v poenostavitvi postopkov. Bistveno manj bo ovir, postopki bodo cenejši, Davčna uprava bo lahko bolj učinkovita, ljudje bodo imeli manj dilem, raznih nepreglednih in dvomljivih situacij praktično ne bo več. Tako, da ne drži to, da ne gre za neko reformo. Gre za zelo pomembne korake v pravo smer. Gre za poenostavitev sistema, gre za znižanje stopenj, gre za manjšo davčno obremenitev, tako državljank in državljanov kot slovenskega gospodarstva.
NOVINAR: Enotni davčni stopnji ste se odpovedali. Ali so temu botrovali izračuni ali le pritisk javnosti?
JANŠA: Enotna davčna stopnja je zaradi predvsem politične propagande nasprotnikov reform postala nek sinonim za reforme, kar je seveda popolna neumnost, ker je reformnih ukrepov 70 in predlog za zmanjšanje davčnih stopenj je eden od teh sedemdesetih. Že na samem začetku je vlada dejala, da bo končno odločitev sprejela po tem, ko bo preverila različne modele. To se je zgodilo. Dobili smo izračune. Ti izračuni kažejo, da je možno poenostaviti davčni sistem, ga narediti bolj učinkovitega in pravičnega, tudi z nekaterimi drugimi prijemi in se nismo odločili za enotno davčno stopnjo pri vseh davkih. Imamo pa enotno davčno stopnjo pri davku na dohodek pravnih oseb. Ta se celo zmanjša, iz 25 na 23 odstotkov. Pri dohodnini smo iz petih prišli na tri davčne stopnje in pri davku na dodano vrednost ohranjamo dve davčni stopnji, nespremenjeni, čeprav je bilo veliko govora o tem, kako bo vlada davek na potrošnjo povišala. Izračuni kažejo, da bo skoraj zagotovo mogoče privarčevati dovolj, tako, da potrošnje ne bo potrebno dodatno obdavčiti na račun razbremenitve gospodarstva. Če bi se pa to kasneje, v prihodnjih letih, zgodilo, pa to povišanje ne bo večje kot za enoodstotno točko, kar se potrošnikom praktično ne bo poznalo.
NOVINAR: V začetku Vašega mandata je bilo pogosto slišati, da se bo država začela umikati iz gospodarstva. Nekje ste se že, vendar mnogi, predvsem ekonomisti, poudarjajo, da se to dogaja zelo počasi. Kako je torej z umikov države iz gospodarstva in kako ocenjujete povezovanje Lukoila s Petrolom in pa hrvaški prevzem Kompasa?
JANŠA: To zadnje mi ni popolnoma jasno, očitno pa se dogajajo stvari, ki niso povsem transparentne. Bi pa to ravno zaradi tega zaenkrat še težko komentiral. Načelno mi ta prevzem ni všeč, ker turizem je ena od strateških panog, ki jo želimo razvijati v Sloveniji, ker prinaša delovna mesta, ki jih globalizacija ne ogroža. Glede umika države iz upravljanja v gospodarstvu pa smo podedovali nek sistem, ki je bil nepregleden, tudi nedober. Država ne more voditi 200 podjetij oz. vlada ne more voditi 200 podjetij. Mi smo doslej naredili več kot se je prej naredilo v desetletju. Imamo koncepte za umik države iz gospodarstva praktično iz vseh glavnih državnih podjetij oz. tudi deloma iz še vedno obstoječih državnih monopolov. Ponekod je prišlo že do konkretnih korakov, do konca tega mandata pa se bo delež vloge države pri upravljanju slovenskega gospodarstva zagotovo bistveno znižal. Ko smo prevzeli vladno krmilo je bil nad petdesetimi odstotki, ko ga bomo zapustili bo država ponekod ohranila največ petindvajset odstotni delež plus eno delnico zaradi vpliva na nekatere strateške usmeritve ključnih panog, ne bo pa več posegala v poslovne odločitve ali pa v kadrovske odločitve preko večjih deležev.
NOVINAR: Danes ste v svojem govoru omenili tudi prihodnost Slovenije. Eni izmed močnih prihodnosti sta tudi prevzem evra in pa predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Kako potekajo te priprave?
JANŠA: Intenzivno. Prevzem evra je praktično dejstvo in smo na koncu poti. Predsedovanje Evropski uniji je izziv, ki nas skorajda v celoti še čaka. Veliko priprav je bilo sicer narejenih, so pa manj vidne, ampak nujno potrebne, strateškega pomena. Tako, da Slovenija bo pripravljena na ta izziv in ga bo tudi izkoristila za svojo mednarodno promocijo.
NOVINAR: Gospod predsednik, mogoče še kako sodeluje kabinet predsednika vlade s kabinetom predsednika države? Pogosto smo sedaj slišali, da ta komunikacija ni najboljša.
JANŠA: Te neposredne komunikacije žal ni in to zelo obžalujem. Pri nekaterih zadnjih poskusih, da govorim tako ali drugače s predsednikom države, smo naleteli na molk. To še posebej škoduje, ko gre za usklajevanje zunanjepolitičnih potez. Jaz upam, da bo kmalu prišlo do razuma in da se bo to stanje končalo.
NOVINAR: Večkrat se je omenjalo, da če bodo menjave, bodo le-te po lokalnih volitvah. Opozicija že napoveduje pestro politično jesen, napoveduje interpelacije. Ali mogoče sami razmišljate o rekonstrukciji vlade in kako ste zadovoljni z vašo ministrsko ekipo?
JANŠA: V danih okoliščinah sem sestavil najboljšo možno ekipo. To sem povedal že na samem začetku. Trenutno ne razmišljam o rekonstrukciji, če se bo ta potreba pokazala, pa ne bom okleval.
NOVINAR: Gospod predsednik, če nekako izpostavite prvih pet uspehov Slovenije, ki jih vidite Vi?
JANŠA: Lahko bi jih naštel tudi mnogo več. Slovenija je danes najbolj varna v svoji zgodovini. Generacije, ki danes odraščajo v Sloveniji, imajo pred sabo predvidljivo dobro prihodnost. Naši predniki tega nikoli doslej niso imeli. Z nami je okolje prijazno oz. bolj prijazno kot je bilo kadarkoli doslej. Standard je višji kot je bil kadarkoli doslej in pred sabo imamo realno možnost, da v naslednjem desetletju ujamemo povprečno razvitost razvitih evropskih držav. Zaenkrat smo na enainosemdesetih odstotkih. Imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, v zadnjem desetletju najnižjo brezposelnost od osamosvojitve naprej. Edini od novih članic Evropske unije smo izpolnili kriterije za prevzem evra. Prvi smo dobili priložnost in čas, da predsedujemo Evropski uniji. Hkrati pa smo tudi doma zastavili nekatere dolgoročne reforme, ki bodo dopolnile to realno podlago za to, da bo Slovenija napredovala dovolj hitro in se povzpela med najuspešnejše države sveta in Evrope.
NOVINAR: Ob koncu imam za Vas samo še eno vprašanje. Pred nami je državni praznik – priključitev Primorske matični državi – , za nami pa praznik priljučitve Prekmurja Sloveniji. To sta bila poleg osamosvojitve Slovenije, vstopa v EU in zvezo Nato, za nas Slovence prav tako zgodovinska trenutka. Ali se mogoče Slovenci premalo zavedamo svoje državnosti oz. jo premalo poudarjamo?
JANŠA: Da in ne, odvisno pač o kom govorimo. V Sloveniji mislim, da je večina državljank in državljanov, Slovenk in Slovencev, kar domoljubna. Ima to domoljubnosti oz. patriotizem za vrednoto. En tak banalen primer, ki pa veliko pove: na zadnji proslavi ob dnevi državnosti na Trgu Republike v Ljubljani so organizatorji obiskovalcem razdelili na tisoče majhnih slovenskih zastavic in niti eden je ni odvrgel. Ko so pospravljali trg med odpadki ni bilo niti ene slovenske zastave in vsi so ta simbol shranili. Morda še pred nekaj leti temu ne bi bilo tako, se pravi, da je napredek tukaj očiten. Vedno pa bodo taki, ki jim to pač nič ne pomeni in bodo to tudi javno razglašali, ampak jaz mislim, da tu zagotovo ne gre za večino.
NOVINAR: Gospod predsednik SDS in predsednik vlade, iskrena hvala za pogovor za koprski studio Radia Ognjišče.
JANŠA: Hvala Vam in lep dan vsem.
JANEZ JANŠA (predsednik SDS in predsednik vlade RS): Lep pozdrav in hvala za vabilo na pogovor ter še poseben pozdrav poslušalkam in poslušalcem Radia Ognjišče.
NOVINAR:Gospod predsednik, danes ste v Izoli na festivalu Slovenske demokratske stranke. Ta festival bi lahko poimenovala tudi velik vstop v pestro politično jesen. Pred nami so lokalne volitve. Zagotovo ste prav v teh dneh na vrhuncu priprav. Kako torej potekajo priprave na lokalne volitve?
JANŠA: Tehnične priprave so se začele že praktično lansko leto z evidentiranjem kandidatov. Zdaj se ta postopek zaključuje. Imate prav, ta festival je nek tak zunanji uvod v zbiranje pozitivne energije znotraj stranke, ki jo potrebujemo za uspeh na letošnjih lokalnih volitvah. Hkrati pa je seveda to tudi dobra priložnost za prijetno druženje. Zberemo se članice in člani iz vse Slovenije. Ljudje pridejo sem večinoma z avtobusi, z vlaki in se tudi družijo po poti, naredijo še kakšen načrt, se imajo lepo. Tukaj se zbere ta pozitivna energija in to je res neka taka dobra energetska podlaga za celotno kampanjo.
NOVINAR: Kako je s podporami kandidatov za župane? Koliko županskih kandidatov je dosedaj vaših, samostojnih, in koliko s podporami ostalih strank ter kakšna so pričakovanja?
JANŠA: SDS ima z županskimi kandidaturami pokrito praktično celo Slovenijo. Nekje lokalni odbori še niso dokončali postopkov, ampak tega je manj. Trenutno mislim, da je izvršilni odbor dal soglasje h kandidaturi oz. podpori preko stošestdesetim kandidatkam in kandidatom, s tem, da imamo zelo realen pristop. Mi želimo, da bi slovenska mesta in slovenske občine vodili sposobni ljudje, tako, da ne vztrajamo na tem, da bi za vsako ceno kandidiral nekdo, ki je član SDS. Če smatramo, da je v neki občini ali mestu nekdo, ki je v širšem okviru našega programa in vrednot in je sposoben in kandidira kot neodvisen kandidat ali iz kakšne koalicijske stranke, potem nimamo velikih dilem in podpiramo takšne kandidate. In kar nekaj je takšnih primerov. V mnogih primerih imamo tudi skupne kandidate, predvsem z Novo Slovenijo, in ponekod tudi z drugimi strankami koalicije ali celo širše, ker so te razmere precej različne po občinah oz. po različnih slovenskih krajih. Večinoma pa zavezništva, ki so trdna in ki so že na državni ravni ? zdaj kar nekaj časa predvsem z Novo Slovenijo – , držijo tudi na lokalni ravni. Ponekod pa so tudi primeri, še predvsem v večjih občinah ali mestih, kot je recimo Ljubljana ali Novo mesto, kjer pomladne stranke skupaj podpiramo neodvisne kandidate, ki imajo velike možnosti za to, da zmagajo.
NOVINAR: Gospod predsednik vlade R Slovenije, čas beži in kmalu boste na pol poti vašega mandata, ki ga je v veliki meri zaznamovala beseda reforma ? od okvirja gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji do davčne reforme in pogosto omenjene tudi pokojninske reforme. Pa če se sedaj dotakneva davčne reforme: kako bo slednja razbremenila gospodarstvo in kaj bodo z njo pridobili navadni državljani?
JANŠA: S to predlagano spremembo davčnega sistema bomo pridobili vsi, tako gospodarstveniki, kot državljani. Izgubil bo državni proračun in na ta način bomo prisiljeni še dodatno zmanjševati javno porabo, kar je bil tudi naš cilj na začetku tega mandata. Gospodarstvo bo v največji meri razbremenjeno z dvema ukrepoma: z odpravljanjem davka na izplačane plače, ki ga plačujejo izključno podjetja in z zmanjševanjem davka na dobiček oz. na dohodek pravnih oseb. Pa seveda tudi z zmanjševanjem obrememnitev zaposlenih, ki bodo plačevali manj dohodnine. S tem bodo imeli večje plače in na ta način bodo bolje nagrajeni in tudi bolje motivirani za delo. Posredni pozitivni učinki, ki se dajo na koncu vedno tudi izraziti v številkah, pa bodo v poenostavitvi postopkov. Bistveno manj bo ovir, postopki bodo cenejši, Davčna uprava bo lahko bolj učinkovita, ljudje bodo imeli manj dilem, raznih nepreglednih in dvomljivih situacij praktično ne bo več. Tako, da ne drži to, da ne gre za neko reformo. Gre za zelo pomembne korake v pravo smer. Gre za poenostavitev sistema, gre za znižanje stopenj, gre za manjšo davčno obremenitev, tako državljank in državljanov kot slovenskega gospodarstva.
NOVINAR: Enotni davčni stopnji ste se odpovedali. Ali so temu botrovali izračuni ali le pritisk javnosti?
JANŠA: Enotna davčna stopnja je zaradi predvsem politične propagande nasprotnikov reform postala nek sinonim za reforme, kar je seveda popolna neumnost, ker je reformnih ukrepov 70 in predlog za zmanjšanje davčnih stopenj je eden od teh sedemdesetih. Že na samem začetku je vlada dejala, da bo končno odločitev sprejela po tem, ko bo preverila različne modele. To se je zgodilo. Dobili smo izračune. Ti izračuni kažejo, da je možno poenostaviti davčni sistem, ga narediti bolj učinkovitega in pravičnega, tudi z nekaterimi drugimi prijemi in se nismo odločili za enotno davčno stopnjo pri vseh davkih. Imamo pa enotno davčno stopnjo pri davku na dohodek pravnih oseb. Ta se celo zmanjša, iz 25 na 23 odstotkov. Pri dohodnini smo iz petih prišli na tri davčne stopnje in pri davku na dodano vrednost ohranjamo dve davčni stopnji, nespremenjeni, čeprav je bilo veliko govora o tem, kako bo vlada davek na potrošnjo povišala. Izračuni kažejo, da bo skoraj zagotovo mogoče privarčevati dovolj, tako, da potrošnje ne bo potrebno dodatno obdavčiti na račun razbremenitve gospodarstva. Če bi se pa to kasneje, v prihodnjih letih, zgodilo, pa to povišanje ne bo večje kot za enoodstotno točko, kar se potrošnikom praktično ne bo poznalo.
NOVINAR: V začetku Vašega mandata je bilo pogosto slišati, da se bo država začela umikati iz gospodarstva. Nekje ste se že, vendar mnogi, predvsem ekonomisti, poudarjajo, da se to dogaja zelo počasi. Kako je torej z umikov države iz gospodarstva in kako ocenjujete povezovanje Lukoila s Petrolom in pa hrvaški prevzem Kompasa?
JANŠA: To zadnje mi ni popolnoma jasno, očitno pa se dogajajo stvari, ki niso povsem transparentne. Bi pa to ravno zaradi tega zaenkrat še težko komentiral. Načelno mi ta prevzem ni všeč, ker turizem je ena od strateških panog, ki jo želimo razvijati v Sloveniji, ker prinaša delovna mesta, ki jih globalizacija ne ogroža. Glede umika države iz upravljanja v gospodarstvu pa smo podedovali nek sistem, ki je bil nepregleden, tudi nedober. Država ne more voditi 200 podjetij oz. vlada ne more voditi 200 podjetij. Mi smo doslej naredili več kot se je prej naredilo v desetletju. Imamo koncepte za umik države iz gospodarstva praktično iz vseh glavnih državnih podjetij oz. tudi deloma iz še vedno obstoječih državnih monopolov. Ponekod je prišlo že do konkretnih korakov, do konca tega mandata pa se bo delež vloge države pri upravljanju slovenskega gospodarstva zagotovo bistveno znižal. Ko smo prevzeli vladno krmilo je bil nad petdesetimi odstotki, ko ga bomo zapustili bo država ponekod ohranila največ petindvajset odstotni delež plus eno delnico zaradi vpliva na nekatere strateške usmeritve ključnih panog, ne bo pa več posegala v poslovne odločitve ali pa v kadrovske odločitve preko večjih deležev.
NOVINAR: Danes ste v svojem govoru omenili tudi prihodnost Slovenije. Eni izmed močnih prihodnosti sta tudi prevzem evra in pa predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Kako potekajo te priprave?
JANŠA: Intenzivno. Prevzem evra je praktično dejstvo in smo na koncu poti. Predsedovanje Evropski uniji je izziv, ki nas skorajda v celoti še čaka. Veliko priprav je bilo sicer narejenih, so pa manj vidne, ampak nujno potrebne, strateškega pomena. Tako, da Slovenija bo pripravljena na ta izziv in ga bo tudi izkoristila za svojo mednarodno promocijo.
NOVINAR: Gospod predsednik, mogoče še kako sodeluje kabinet predsednika vlade s kabinetom predsednika države? Pogosto smo sedaj slišali, da ta komunikacija ni najboljša.
JANŠA: Te neposredne komunikacije žal ni in to zelo obžalujem. Pri nekaterih zadnjih poskusih, da govorim tako ali drugače s predsednikom države, smo naleteli na molk. To še posebej škoduje, ko gre za usklajevanje zunanjepolitičnih potez. Jaz upam, da bo kmalu prišlo do razuma in da se bo to stanje končalo.
NOVINAR: Večkrat se je omenjalo, da če bodo menjave, bodo le-te po lokalnih volitvah. Opozicija že napoveduje pestro politično jesen, napoveduje interpelacije. Ali mogoče sami razmišljate o rekonstrukciji vlade in kako ste zadovoljni z vašo ministrsko ekipo?
JANŠA: V danih okoliščinah sem sestavil najboljšo možno ekipo. To sem povedal že na samem začetku. Trenutno ne razmišljam o rekonstrukciji, če se bo ta potreba pokazala, pa ne bom okleval.
NOVINAR: Gospod predsednik, če nekako izpostavite prvih pet uspehov Slovenije, ki jih vidite Vi?
JANŠA: Lahko bi jih naštel tudi mnogo več. Slovenija je danes najbolj varna v svoji zgodovini. Generacije, ki danes odraščajo v Sloveniji, imajo pred sabo predvidljivo dobro prihodnost. Naši predniki tega nikoli doslej niso imeli. Z nami je okolje prijazno oz. bolj prijazno kot je bilo kadarkoli doslej. Standard je višji kot je bil kadarkoli doslej in pred sabo imamo realno možnost, da v naslednjem desetletju ujamemo povprečno razvitost razvitih evropskih držav. Zaenkrat smo na enainosemdesetih odstotkih. Imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, v zadnjem desetletju najnižjo brezposelnost od osamosvojitve naprej. Edini od novih članic Evropske unije smo izpolnili kriterije za prevzem evra. Prvi smo dobili priložnost in čas, da predsedujemo Evropski uniji. Hkrati pa smo tudi doma zastavili nekatere dolgoročne reforme, ki bodo dopolnile to realno podlago za to, da bo Slovenija napredovala dovolj hitro in se povzpela med najuspešnejše države sveta in Evrope.
NOVINAR: Ob koncu imam za Vas samo še eno vprašanje. Pred nami je državni praznik – priključitev Primorske matični državi – , za nami pa praznik priljučitve Prekmurja Sloveniji. To sta bila poleg osamosvojitve Slovenije, vstopa v EU in zvezo Nato, za nas Slovence prav tako zgodovinska trenutka. Ali se mogoče Slovenci premalo zavedamo svoje državnosti oz. jo premalo poudarjamo?
JANŠA: Da in ne, odvisno pač o kom govorimo. V Sloveniji mislim, da je večina državljank in državljanov, Slovenk in Slovencev, kar domoljubna. Ima to domoljubnosti oz. patriotizem za vrednoto. En tak banalen primer, ki pa veliko pove: na zadnji proslavi ob dnevi državnosti na Trgu Republike v Ljubljani so organizatorji obiskovalcem razdelili na tisoče majhnih slovenskih zastavic in niti eden je ni odvrgel. Ko so pospravljali trg med odpadki ni bilo niti ene slovenske zastave in vsi so ta simbol shranili. Morda še pred nekaj leti temu ne bi bilo tako, se pravi, da je napredek tukaj očiten. Vedno pa bodo taki, ki jim to pač nič ne pomeni in bodo to tudi javno razglašali, ampak jaz mislim, da tu zagotovo ne gre za večino.
NOVINAR: Gospod predsednik SDS in predsednik vlade, iskrena hvala za pogovor za koprski studio Radia Ognjišče.
JANŠA: Hvala Vam in lep dan vsem.