Intervju s predsednikom vlade Janezom Janšo za revijo Mag

Državni zbor je izglasoval zaupnico vladi. Kakšne bodo prioritete vlade v zadnjem letu mandata 2004-2008 na notranjepolitičnem področju?
Z novelo zakona o delovnih razmerjih, ki je bila v celoti usklajena s socialnimi partnerji, bomo zaključili sprejemanje paketa gospodarskih in socialnih reform. Te so omogočile, da je slovenska ekonomija zajela sapo in do konca tega leta bo Slovenija presegla 90 odstotkov razvitosti EU merjeno po kupni moči na prebivalca. Gospodarska rast presega napovedi in želje iz strategije razvoja Slovenije in je bila v prvi polovici leta s 6.5% najvišja v Evropski monetarni uniji. V položaju, ko realno ustvarimo več kot kadarkoli prej, obstajajo možnosti za uresničevanje osnovnega cilja te vlade: povečevanja blaginje. V tej fazi se bo vlada osredotočila tudi na problem bolj pravične delitve sadov dobrega dela in gospodarjenja. Zato bomo predlagali zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Pri privatizaciji bodo lahko sodelovali tudi slovenski državljani neposredno. Okrepili bomo boj proti gospodarskemu kriminalu ne glede na to, od kod prihajajo njegovi pokrovitelji. Če bo opozicija vsaj malo državotvorna, potrebujemo namreč dvotretjinsko podporo v parlamentu, bomo sprejeli tudi pokrajinsko zakonodajo. Z decentralizacijo se bo Slovenija razvijala bolj enakomerno in hitreje.
Dobili ste polno podporo vseh koalicijskih poslancev in dveh poslancev manjšin, niso pa vas podprli poslanci opozicijskih strank, ki so podpisale sporazum o sodelovanju pri predsedovanju EU. Zakaj ste sploh pričakovali njihovo podporo?

Zaradi tega sporazuma in zaradi pričakovanja, da bodo konstruktivni. Opozicija s podporo vladi za vodenje EU ne bi izgubila ničesar, glede na našo trdno zavezo in glede na moč interpretacije, ki jo ima v medijskem prostoru, podpore vlada ne bi mogli zlorabiti, tudi če bi jo hotela. Slovenija bi bila lahko navzven enotna. Danes celotna Evropa ve, da je vladna koalicija pri tem projektu osamljena. Doslej so tovrstni sporazumi v Sloveniji zdržali, saj ko smo bili mi v opoziciji, smo držali besedo.

Dejali ste, da je omenjeni sporazum mrtva črka na papirju. Ali to pomeni, da ne bo več sestankov z opozicijo?

Vlada o pripravah na vodenje EU in nasploh o vseh EU zadevah sproti in celovito obvešča pristojna delovna telesa v DZ, v katerih so vse opozicijske stranke zastopane. To bomo seveda počeli tudi naprej, ne glede na njihovo glasovanje proti zaupnici. Do glasovanja o zaupnici vlade v državnem zboru nobena opozicijska skupina ni zahtevala dodatnih informacij oz. sestanka podpisnic sporazuma v ta namen.Kako bodo interpelacije in morebitne grožnje z referendumi vplivali na slovensko predsedovanje EU?

Fizično bodo ovirale delo ministrov v času sredi vodenja sveta EU. Težko se je resno pripravljati na naporne agende tega organa in sodelovati še na neštetih usklajevalnih sestankih, obenem pa razmišljati o interpelacijah in iskati dodatne termine za parlamentarno razpravo. Seveda opoziciji nihče ne odreka pravice do uporabe tega inštrumenta. Vendarle pa pričakujem, da ga ne bo uporabljala bolj pogosto kot v času, ko Slovenija ni vodila EU.

Kakšna je praksa delovanja opozicije v času predsedovanja v drugih državah? Ali so se tudi druge predsedujoče države ukvarjale s preverjanjem zaupanja posameznih ministrov?

Položaja v vseh drugih državah za desetletja nazaj ne poznam tako dobro, da bi lahko delal absolutne primerjave. Odkar smo člani sveta EU, pa se ne spomnim primera, da bi v kateri od držav, ki je predsedovala uniji, prišlo do zaostritve domačih političnih razmer ravno v času, ko mora vlada 70% časa in energije nameniti evropski agendi. V Avstriji in na Finskem, ki sta predsedovali v volilnem letu, tako kot bomo mi, nismo zasledili kakih poskusov, da bi opozicija izkoriščala obremenjenost vlade z EU. Takšna konstruktivna drža se je obrestovala opoziciji v obeh državah. V Avstriji je zmagala, na Finskem pa se je močno okrepila. Volivci so torej v obeh državah nagradili državotvorno držo opozicije.Kakšna je razlika med delovanjem sedanje opozicije in vaše stranke, ko je bila v opoziciji? V prejšnjem mandatu ste vložili oziroma predlagali štiri interpelacije in pet referendumov.

Vse razen enega smo tudi dobili, pa medijski zbor ni v en glas trobil, da je vlada izgubila vse zaupanja volilcev ali da mora vlada odstopiti, kot se je to zgodilo v primeru referenduma o zavarovalnici Triglav. Opozicija je bila v prejšnjih mandatih ostra v kritiki, a je bila državotvorna in je obenem ponujala alternativne rešitve. Nismo zgolj predlagali referendum v primeru sprejetih zakonov, ampak smo predlagali posamezne zakonske rešitve, ki smo jih dali preverjati volivcem. Opozicija v prejšnjih mandatih ni mogla kar preprosto zbrati 30 poslanskih podpisov, tudi nismo imeli večine v državnem svetu. Za referendum smo potrebovali 40 tisoč podpisov volivcev. V tem mandatu je opozicija veliko močnejša in v bistveno boljšem položaju. Je pa bistveno manj državotvorna in velikokrat nenačelna. Od te vlade zahteva nekatere rešitve, ki jih je prej, ko je bila na oblasti, zavračala. Poleg tega sponzorira izvoz laži v EU in v tujino. Prej opozicija tega ni nikoli počela.

Je po skaljenih odnosih z Borutom Pahorjem po naslednjih volitvah še možna koalicija SDS in SD, za katero ste si sicer zavzemali že po zadnjih volitvah?

Po zadnjih volitvah je SDS ponudila sodelovanje vsem strankam. Z vsemi smo se pogajali, v koalicijo pa so vstopile tiste, ki so to želele. Pogovarjali smo se tudi z LDS in Združeno listo oz SD, vendar v vlado niso hoteli. Mi nismo izključevali nikogar, oni so izključevali nas. Spomnimo se samo groženj nekaterih poslancev SD, da bodo prestopili k LDS, če gre stranka v koalicijo s SDS. O prihodnjih koalicijah pa se ne bomo pogovarjali, dokler glavne odločitve ne povedo volilci.Kako trdna je koalicija po izglasovani zaupnici vlade? Slišati je bilo, da bi Desus skoraj zapustil vladno koalicijo.
Slišati je bilo marsikaj. Desus je ob zadnjih dogajanjih ravnal državotvorno. Tudi sicer se je položaj upokojencev v tem mandatu močno popravil, saj smo uvedli usklajevanje pokojnin s plačami, ki jim ga je Ropova oz. Drnovškova vlada vzela. Koalicija je dokazala, da se v celoti zaveda teže izziva, ki je pred Slovenijo. Saj pri zaupnici ni šlo za glasovanje o koalicijski pogodbi, ampak o enotnosti v času vodenja EU. Opozicija je tu žal padla na izpitu in zgodovina bo to beležila.

Pred glasovanjem o zaupnici ste se srečali s predsednikom NSI dr. Andrejem Bajukom in bivšim predsednikom SLS Janezom Podobnikom. Zakaj na sestanek niste povabili predsednika Desusa Karla Erjavca?

Z obema predsednikoma sem se pogovarjal, ker sta to sama želela, medtem ko Erjavec te želje tedaj ni izrazil, ampak šele pozneje. Sicer pa smo imeli le nekaj dni prej sestanek z vodstvom Desusa in njigovo poslansko skupino, na katerem smo natančno analizirali tudi glasovanja njihovih poslancev. Številke, ki sem jih pozneje javno predstavil, vodja poslanske skupine Desus ni prvič slišal na TVS.Kdaj se boste srečali z novim predsednikom SLS Bojanom Šrotom?

Verjetno na prvem prihodnjem sestanku koalicije.

Kako bi vplivala na odnose v koalicije morebitna zamenjava vodstva v NSI, če bi jo, kot se govorim, prevzeli Lojze Peterle, Marko Pogorevc in Janez Drobnič?

Kakršen koli pretres v katerem koli koalicijskem partnerju ne bi pozitivno vplival na delovanje vladne koalicije.

Boste z novim predsednikom države dr. Danilom Türkom bolje sodelovali kot z odhajajočim dr. Janezom Drnovškom? Ste se že srečali z njim?

Takoj po vrnitvi iz Kitajske sem ga poklical po telefonu in mu čestital za zmago. Dogovorila sva se za sestanek že za prejšnji ponedeljek, vendar ga je potem zjutraj odpovedal. Sedaj usklajujeva nov termin. Seveda pričakujem korektno sodelovanje.Kako ste zadovoljni z rezultati volitev v državnem svetu, kjer je SDS dobila osem predstavnikov lokalnih interesov? Ste pričakovali večjo številko?

Rezultat volitev predstavnikov lokalnih interesov odraža voljo ljudi z lanskih lokalnih volitev. SDS je na njih zmagala, zato ima sedaj tudi največ, več kot 35% državnih svetnikov za področje lokalnih interesov, čeprav ti v DS ne predstavljajo strank, temveč svoje volilne enote.

Kako bodo ohlajeni odnosi med MO Ljubljana in vlado vplivali na predsedovanje EU?

Nobene potrebe ni po ohlajenih odnosih. Skupina, ki smo jo imenovali skupaj z mestno občino, je uskladila veliko odprtih vprašanj. Ostaja pa jih še nekaj nerešenih, tudi takšnih, ki so na videz banalna, pa vendarle pomembna za ugled Slovenije. Na sestanku z vodstvom ljubljanske občine smo med drugim županu pokazali tudi razpadajoče fasade na Prešernovi ulici nasproti vladne in predsedniške palače. Tuji državniki, ki jih sprejemamo pred palačo z vojaškimi častmi, najprej, ko stopijo iz avtomobila, zagledajo zanemarjene in razpadajoče fasade glavnega mesta. Mogoče kdo celo pomisli, da je prišel v Baćko Palanko. Te banalnosti ni mogla urediti prejšnja vlada z prejšnjo županjo in očitno to ne bo uspelo niti tej vladi s sedanjim županom. Predsedovanju EU navkljub.

Kdaj se boste srečali z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem?

Z njim smo že imeli formalni sestanek, pa tudi ob drugih priložnostih sva govorila. Veliko zadev smo tudi uredili. V proračunih za naslednji dve leti so tudi sredstva za novi stadion. Žal ne mine teden, da se župan ne bi obregnil ob vlado in jo obtožil tega ali onega. Po predsedniških volitvah je bil najglasnejši pri pozivih, naj vlada odstopi. Menda je kriva, ker še noben od projektov, ki jih je obljubil, še ni ugleda luč sveta. Ljubljana ni bila z novim načinom financiranja občin v ničemer oškodovana. Priliv v njen proračun je bil v prvi polovici letošnjega leta enak kot lani, ko je veljal še star zakon. Novi zakon je bil na vladi sprejet pred lanskimi lokalnimi volitvami, zato niso utemeljene trditve, da je bil uperjen proti komurkoli. Ni možno privoliti v zahteve ljubljanskega župana, da vlada začne jemati revnim občinam in dajati sredstva bogatim. Ljubljana ima tudi po novem zakonu daleč najboljše razvojne možnosti v državi, vse je še vedno skoncentrirano v njej. V Ljubljani živimo najmanj enkrat bolje kot npr. v Prekmurju ali v Halozah. Dvomim, da večina Ljubljančanov podpira nadaljnje siromašenje že tako nerazvitih delov domovine.Po izglasovani zaupnici ste napovedali boj proti tajkunsko-političnim povezavam. Ali mislite s tem resno ali je to zgolj del vašega političnega marketinga v zadnjem letu pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami?

S tem mislimo resno.

Kaj konkretno pa lahko vlada sploh naredi?

Lahko naredijo pristojne službe oz. ministrstva. Nima pa izvršilna veja oblasti nikakršnega vpliva na sodno vejo in tudi ne odgovornosti za njeno delo. V tem mandatu je že bilo nekaj rezultatov, nekatere zgodbe, ki se jim je že začela delati siva brada, so bile na ravni preiskave zaključene, vendar sodnih epilogov s pravnomočnimi sodbami ali vsaj začetkom procesov žal ni. Ali še ni. Eden takšnih primerov je npr. sum kaznivih dejanj v Stanovanjskem skladu. Že precej časa nazaj smo lahko prebrali kratko novico, da je bila vložena obtožnica, potem pa vse tiho je bilo. Računam, da bodo končane preiskave tudi pri drugih odmevnih temah, ki so v slovenski javnosti odmevale v začetku tega desetletja. Kot nekdo, ki nima vpogleda v konkretne zadeve, lahko izražam le upanje. Vlada je dala potrebne usmeritve organom pregona, zakonska podlaga obstaja, pričakujemo rezultate. Zanimivo je, da ta tematika v interpelaciji, ki je vložena zoper notranjega ministra, sploh ni posebej izpostavljeno. Nastaja vtis, kot da bi nekdo vložil interpelacijo ravno zato, da se oslabi avtoriteta notranjega ministra, ker se je ministrstvo v zadnjem obdobju resno lotilo boja proti gospodarskemu kriminalu.

Slovenija se v zadnjih mesecih sooča z visoko inflacijo. Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjc opozarja ne nekonkurenčno sestavo trga, analize agrarnega ekonomista Aleša Kuharja iz Biotehniške fakultete pa kažejo, da je eden od poglavitnih vzrokov naše visoke inflacije nezadostna konkurenčnost v živilsko predelovalnem sektorju in sektorju trgovine. Zakaj vaša vlada v treh letih ni posvečala dovolj pozornosti boju proti monopolom?

Treba je priznati, da institucije, ki bi morale zagotavljati varstvo konkurence, niso bile dovolj učinkovite. Lahko razpravljamo o tem, koliko je ta vlada, ki teh ljudi ni imenovala, za to neposredno kriva. Kolikor bi posegla v času mandata z zamenjavo, verjamem, da bi se tudi to dodalo k obtožbi o kadrovskem cunamiju. Kljub temu smo čakali predolgo. Upam, da bodo te spremembe, do katerih je zdaj prišlo, okrepile prizadevanja in da bo učinkovito delovanje Urada na koncu okrepilo tudi konkurenco na trgu. Ni pa to razlog, da živilsko-predelovalna industrija ni šla skozi tranzicijo, ki bi ji omogočila, da bi postala bolj konkurenčna.

Kako ocenjujete delo bivšega dolgoletnega direktorja urada za varstvo konkurence Andreja Plahutnika, ki je nedavno odstopil s položaja?

Mislim, da svojega dela v celoti ni opravil in da je prav, da je odstopil.

Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec opozarja na zelo visoke trgovske marže pri kruhu, ki se gibljejo kar med petdeset in šestdeset odstotki. Kdaj bo vlada storila na tem področju – da bodo marže postale javne in da se bodo znižale?

Vlada ne more znižati marž. Nekorektno je, da trgovci povečujejo marže proporcionalno – če se strošek vhodne surovine poveča za neko enoto, to ne pomeni, da je zaradi tega povečan celoten strošek manipulacije s tem produktom. Cene so potem višje kot bi bile lahko realno. Dolgoročno lahko sicer ta problem reši samo večja konkurenca in potrošniki sami, ki pa moramo imeti na voljo dovolj veliko ponudbo kvalitetnih izdelkov, da bomo lahko šli tja, kjer bodo izdelki zaradi nižjih marž dejansko cenejši.

Kaj namerava vlada storiti, da januarja ne bo prišlo do napovedane podražitve električne energije, kar bi lahko po ocenah Umarja še dodatno dvignilo že tako visoko inflacijo? Elektro-distributerji so državna podjetja…

To, da je neko podjetje v državnem lastništvu, še ne pomeni, da vlada določa poslovno politiko tega podjetja. Ima posredne možnosti vpliva, vendar pa so ljudje, ki so v upravah in nadzornih svetih odgovorni za svoje odločitve in za to odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. Vlada svojega lastniškega položaja ne sme izkoriščati za oblikovanje cenovne politike, če je oblikovanje cen sproščeno. Vlada tega ne sme delati niti tam, kjer bi ji to prineslo kratkoročne pozitivne dnevnopolitične točke. Ima druge instrumente, ki jih uporablja. Pristojne institucije so ugotovile dejansko stanje in prikazale drugo plat in tudi urad za varstvo konkurence bo moral poseči vmes. Vlada kot lastnica bo morala preko bilanc in obravnave poslovnih poročil ugotoviti ali je ta napoved upravičena in če se bo izkazalo drugače, ukrepati.

Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot vam v javnem pismu očital, da ste vzroke za inflacijo iskali povsod, samo pri sebi in vodenju vlade ne. Očita vam dvoličnost in pravi, da vlada vodi dvojno politiko do svojih in privatnih podjetij…

Vlada vodi dosledno proticiklično fiskalno politiko. Vlada bo v tem mandatu zmanjšala javno porabo za tri odstotke, malo je vlad v Evropi, ki bi jim je to uspelo v tako kratkem času. Kar spomnimo se, kako je javna poraba rasla v času vladavine LDS. Te napake zdaj popravljamo, tako, da cenimo funkcioniranje te države. Nekateri pravijo, da se to dogaja po zaslugi visoke gospodarske rasti, vendar ta ni padla iz neba. Na rast vpliva tudi zmanjševanje stroškov funkcioniranja države, kar pomeni, da ostane gospodarstvu več. Ta manevrski prostor smo ustvarili z nižjimi davki. Odpravljamo davek na plače, znižujemo davek na dohodek pravnih oseb. Zmanjšali smo dohodnino. Vse to pa smo lahko znižali zato, ker smo zmanjšali javno porabo. Prvič v zgodovini te države se število zaposlenih v javni upravi znižuje.

Naša dolžnost pa je, da opozorimo na tiste, ki po našem mnenju neupravičeno dvigajo cene, ne glede na to, kdo je lastnik. Mercator, trgovska veriga, ki je v lasti Pivovarne Laško, je v zadnjih mesecih dvigala cene svojim izdelkom, obračunavala proporcionalno marže na te dvignjene cene, v medijih, ki so v njenem lastništvu, pa je za inflacijo z bombastičnimi naslovi krivila vlado. Pred nekaj dnevi so iz Pivovarne Laško sporočili, da so njihove cene že eno leto enake. To ne drži, vendar lahko to preverijo sami potrošniki. Če najdejo izdelke, ki so se podražili v zadnjem letu, bi bilo prav, da gospod Boško Šrot ljudem, ki bodo našli dražje izdelke, pokrije to razliko v ceni.

Kakšno je vaše mnenje o menedžerskih odkupih, ki se zadnje čase dogajajo v Sloveniji? Se strinjate z oceno, da bi jih lahko ogrozile višje plače delavcev?

Posredno najbrž lahko. Menedžerski odkupi sicer v osnovi niso slaba stvar. Podpiram, da menedžerji za svoj denar kupijo deleže v podjetjih, ker to pomeni, da zaupajo v njegovo perspektivo in je to dober signal. Vendar pa pod pogojem, da za to uporabijo svoj denar ali pa kredite, ki jih dobijo na hipoteko za svojo hišo ali privatno lastnino. Ne zdi se mi prav, da se dobi krediti v zameno za zastavo delnic oz. deležev, ki jih s tem kreditom kupujejo. Vlada preučuje možnosti, ki obstajajo znotraj evropske regulative, da bi takšno početje prekinili ali vsaj omejili.

Mednarodne študije ugotavljajo, da velike gospodarske družbe niso učinkovite, če menedžerji v njih presežejo več kot 25-odstotni lastniški delež. Boste spremenili zakon o prevzemih in v njem postavili določene omejitve za menedžerske prevzeme?

Tudi te možnosti preučujemo in mislim, da bo vlada kmalu prišla v parlament s predlogi, ki bodo prinesli več reda.

Ali je bila prodaja Mercatorja z današnjega zornega kota največja napaka vaše vlade oz. obeh paradržavnih skladov?

Bila je napaka. Prodaja je bila sicer zakonita, cena realna, postopek pa ravno toliko transparenten kot so bile prejšnje prodaje v okviru enakih normativnih aktov obeh paradržavnih skladov, vendar bi bilo bolje, da do nje ne bi prišlo. Pokazalo se je, da ta koncentracija lastništva ni bila uporabljena za to, kar je bilo javno obljubljano – za prodor na trge v regiji in širše, ampak prej za krepitev domačega monopola, vključno z medijskim. Če bi se ta energija in moč usmerila za prodor na nove trge izven Slovenije, bi imela Slovenija od tega znatne koristi. Tako pa imajo prodajalke v Mercatorju še vedno nizke plače, lastniki pa se namesto na regionalnih trgih krepijo v domači politiki.

Kdo je po vašem najbolj odgovoren za prodajo Mercatorja?

Ko govorimo o odgovornosti, moram začeti pri sebi. Vlada sicer ni sprejemala formalnih odločitev v postopkih prodaje, te pristojnosti nima, vendar bi lahko prodajo zagotovo na kak način preprečili, če bi takrat smatrali, da gospodarstveniki ne bodo držali besede glede prej omenjenih usmeritev na regionalne trge in zavarovanja ključnih domačih podjetij pred sovražnimi prevzemi. Pričakovali smo demonopolizacijo in ne obratno. Ne izključujem pa možnosti, da so nekateri, ki so postopke vodili operativno, vedeli kaj več.

Koga konkretno imate v mislih?

Mislim na takratno predsednico nadzornega sveta kapitalske družbe in morda še koga.

Te dni smo priča razpršeni privatizaciji Nove KBM, na drugi strani pa NLB, kljub drugačnim obljubam finančnega ministra Andreja Bajuka, še vedno ni bila uvrščena niti na borzo. Je t. i. holding domačih lastnikov, ki ga je spomladi omenjal Bajuk, pokopana zgodba?

Trenutno nimam informacij kako daleč je ta projekt. Računam na to, da bo zaključen v rokih, ki so bili postavljeni in da se bo tudi tu zgodba premaknila naprej, tako kot v drugih primerih privatizacije. Je pa glede postopkov dosedanje privatizacije NLB veliko nerazčiščenih stvari, ki celotno zadevo otežujejo. Ne bi želel špekulirati o podrobnostih, gre za občutljivo zadevo. Banka je pomembna finančna institucija v Sloveniji in v našem skupnem interesu je, da dobro deluje.

Petrol je pred dnevi z nakupom lastniških deležev Kada in Soda postal skoraj tretjinski lastnik Istrabenza, po drugi strani pa je tudi Istrabenz pomemben lastnik Petrola? Se vam ne zdi ta navzkrižna povezava z vidika nastajanja novega monopola na plinskem področju, kot opozarja dr. Miran Mejak, sporna?

Če bi to privedlo do nekega novega monopola, ki bi zmanjšal domačo konkurenco in postavil potrošnika v slabši položaj, kot ga ima danes, bi bilo to slabo. To se ne sme zgoditi. Če pa bi med podjetjema nastala sinergija, ki bi omogočila, da podjetje osvoji nove trge, bi pa to bilo koristno. Ob obisku v Bosni in Hercegovini spomladi z gospodarsko delegacijo smo naleteli na primer, ko sta si obe našteti podjetji na tem trgu konkurirali. Koga naj vlada podpre v tujini, če si konkurirajo slovenska podjetja? Ko gre za nastop navzven, bi moralo slovensko gospodarstvo združevati moči. Se pa strinjam, glede na to, da imamo slabo izkušnjo s prodajo Mercatorja, je treba biti tudi tu skrajno previden. Vedeti pa moramo, da ne Petrol in ne Istrabenz nista v večinski državni lasti.

Kaj bo lastniški vstop Petrola v Istrabenz pomenil za nameravani menedžerski odkup Istrabenza?

Glede menedžerskega odkupa je moje stališče tudi v tem primeru enako, kot sem ga že prej pojasnil.

V kakšnih odnosih ste trenutno z vašim osamosvojitvenim prijateljem Igorjem Bavčarjem? Je tudi Bavčar tajkun?

Praktično ga ne vidim, vsake toliko časa preberem njegovo izjavo, da je še vedno član LDS.

Ali se bo uresničila napoved nekdanjega ministra dr. Jožeta P. Damijana, da bo Janša na koncu razbil tudi Bavčarjevo in Šrotovo mrežo?

Gospod Damijan je napovedal veliko, tudi naredil je veliko koristnega pri oblikovanju paketa gospodarskih in socialnih reform, žal je odpovedal v tistem trenutku, ko je šlo zares. Eden od mojih sodelavcev je takrat dejal, da so se bili dr. Damijan in njegov krog pripravljeni za reforme boriti do zadnje kaplje naše krvi.

Ali kot šibki člen v spopadu z gospodarskim kriminalom, kjer v zadnjih treh letih nismo bili priča kakšni večji zgodbi, vidite tudi tožilstvo, ki ga vodi Barbara Brezigar?

Tožilstvo ni samo Barbara Brezigar, tako kot slovenska policija ni samo direktor policije. Odgovornost za to, da se dela v skladu z zakonom in se preganja kriminal ter korupcija, je na celi instituciji. Sam pa vem, glede na to, da sem nekajkrat v življenju prišel na čelu institucije, kjer je bilo vse staro razen ministra, da je izjemno težko, mukotrpno nek velik sistem prestaviti iz starih tirnic in spraviti delovni utrip na višjo frekvenco. Bilo bi zelo krivično, če bi pričakovali rezultate čez noč. Vesel bom, če bodo pomembni rezultati po dobrem delu policije in tožilstva doseženi v času tega mandata. Če ne bodo, bom to štel tudi kot svoj neuspeh.

Kako komentirate izjavo predsednika uprave Pivovarne Laško, da je »predsednica nadzornega sveta osrednjega slovenskega časnika dolgoletna pripadnica SDS in tudi vaša sodelavka« ter da bi »po vašem prikazovanju dejstev lahko napačno sklepali, da Delo vodi vaša politična stranka«?

Ona je bila toliko moja sodelavka kot so moji sodelavci vsi državni sekretarji v vladi. S tem, da državne sekretarje, razen v mojem kabinetu, ne predlagam jaz, ampak jih izberejo ministri, imenuje pa jih vlada. Dokler je bila na funkciji državne sekretarke, smo Andrijani Starina Kosem zaupali toliko kot zaupamo vsem, ki so na takšnih funkcijah. Nikoli pa nihče ni dal zanjo roko v ogenj. In čas bo pokazal, koliko je bilo to zaupanje zlorabljeno.

Drži pa, da je še vedno članica vaše stranke?

Ne vem, to ni odgovornost predsednika stranke. Glede na to, kar počne, je tisoč svetlobnih let oddaljena od programa in vrednot SDS.

Slišali smo, da ste po izglasovani zaupnici vlade koalicijske partnerje povabili na pivo v Cutty Sark Pubu. Ste pili Laško pivo?

Tudi. Delavci v pivovarni Laško varijo dobro pivo. Naj ga slab okus neznanskega pohlepa pri nekaterih nad njimi ne pokvari.