Intervju dr. Domna Zavrla za Mladino

Mladina je v ponedeljek objavila neavtorizirano različico intervjuja z dr. Domnom Zavrlom. Na tem mestu objavljamo avtoriziran intervju. Mladina je v ponedeljek objavila neavtorizirano različico intervjuja z dr. Domnom Zavrlom. Na tem mestu objavljamo avtoriziran intervju.Kako bi se ideološko opredelili? Moja ideološka opredelitev se pokriva z usmeritvijo naše stranke – SDS. Se pravi, da sem bolj desno usmerjen. Že od nekdaj. Hodil sem recimo na škofijsko gimnazijo. Ali to, da ste hodili na škofijsko gimnazijo, nujno pomeni bolj konservativno prepričanje? Ne, ne pomeni to. Gre za poudarjanje moralnosti, socialnosti in … … privatizacije oziroma zasebne lastnine na področju ekonomije. Ste potem pristaš thatcherizma, čeprav železna lady ni imela veliko smisla za socialo? V določenih pogledih ja. Na socialo pa ne pozabimo. Katerih? V pogledih privatizacije definitivno. Se pravi nič več državne lastnine, ampak samo zasebna? Ne gre zato, da bi zagovarjal samo zasebno lastnino in da se država nima pravice vmešavati v gospodarstvo. Država se ne sme vmešati toliko časa, dokler ne pride do težav pri delovanju trga. Sem pa proti prepletanju politike in gospodarstva, ki je precej prisotno v Sloveniji. Skupaj še z nekaterimi ste napisali gospodarski program za SDS. Kako je sploh prišlo do tega sodelovanja? Vas je poklical Janez Janša ali ste se ponudili sami? S strani strankine centrale je prišla ideja, da bi se v obliki odborov, ki so identični ministrstvom, ustanovila vlada v senci, ki bi nekako razblinila mit, da SDS nima ustreznih kadrov. Ob tem je Janez Janša začel ustanavljati strokovni svet, vsem članom pa so po elektronski pošti poslali vabilo k sodelovanju. Poslal sem svoj življenjepis in predsednik SDS me je povabil na pogovor. Prvotna ideja je bila, da bi bila to vlada v senci celotne opozicije in da bi bil denimo Andrej Bajuk predsednik odbora za finance, jaz pa podpredsednik. No, do tega dogovora ni prišlo, postal sem predsednik odbora za finance. Nato je nekako februarja, marca je začel nastajati gospodarski program, ki smo ga predstavili junija. Čeprav razumem je to program SDS, ne pa tudi opozicije? Ja. Nastajal je torej na podlagi ideoloških izhodišč SDS. Ja. In med drugim je v njem zapisano, da boste popravili krivice, ki so nastale v procesu privatizacije. Kako? Boste neupravičeno privatizirano premoženje spet nacionalizirali in ponovno izdali certifikate? Privatizacijo popravljati za nazaj je težko, lahko pa to, kar še ni privatizirano, izpeljemo transparentno in pošteno. Potem ne boste jemali nazaj premoženja tistim, ki so do njega prišli v procesu privatizacije? Lastniki kapitala se namreč tega bojijo. Seveda ne. To je skoraj nemogoče. Hkrati pa boste čimprej privatizirali recimo Telekom? Ja. Kaj pa odprodaja deležev v podjetjih, ki jih imata Slovenska odškodninska družba in Kapitalske družba, se pravi paradržavna sklada. Odškodninska družba tako ali tako odmira, za Kapitalsko družbo so pa možnosti različne. Ena od teh je, da bi šel en del Kada na borzo. S tem bi zagotovili njegovo transparetnost. Prebral sem vaš gospodarski program, ampak se nekako nisem mogel znebiti občutka, da je precej podoben programu, ki so se mu vladajoče stranke zavezale v koalicijski pogodbi. Celo nekatere metode, kako doseči nek cilj, so enake. Rekel bi takole – vaš program se je, če sodim po interpelaciji, skrčil predvsem na to, da očitate vladi, kaj je obljubila, ni pa izpolnila. Zato se postavlja vprašanje, ali je to res alternativni gospodarski program. Mogoče je res tak občutek, saj smo pri pisanju programa izhajali s preslikave delovanja vlade – kaj je dobro in kaj slabo. In težko je, da bi še kaj novega odkrili in napisali. Je pa naš program precej bolj konkreten – za razliko od programa, ki ga je za vlado napisal Bogomir Kovač in se bere kot prosti spis, kjer je še vedno zaznati državni intervencionizem. Gre za staro ekonomsko šolo. Res je. No, zdaj mi pa povejte, kaj je sploh bistvena razlika? Najbolj opazna razlika je, da je naš program napisan, kaj bomo naredili do leta 2008, vladni pa do leta 2013. V tem še vedno ni nič konkretnega, razen časovne omejitve programa. Vzemiva primer načrtovane gospodarske rasti. Ropova vlada ambiciozno napoveduje gospodarsko rast nad petimi odstotki. Vladna pričakovanja so iluzorna, poleg tega pa se tedaj, ko ne doseže obljubljenega, sklicuje na recesijo v tej in oni državi. Menim, da je treba vzroke za manjšo gospodarsko rast iskati doma. Recimo – premalo vlaganj v raziskave in razvoj. Še vedno niste odgovorili na vprašanje, kakšno letno gospodarsko rast predvidevate do leta 2008? Okoli treh odstotkov. To je precej malo? Je pa realno. V nekem intervjuju ste naštevali, kako bi spodbudili hitrejšo gospodarsko rast. Poleg omenjenih vlaganj v raziskave in razvoj ste navedli še preplitev finančni trg, neučinkovit sistem izobraževanja in premalo tujih naložb. Pravzaprav, razen tujih naložb, vse, kar bi spodbudilo gospodarsko rast v daljšem obdobju. Kaj pa kratkoročni ukrepi za hitrejšo gospodarsko rast? Omejitev javne porabe oziroma racionalizacija države. Kako? Gre za uvedbo – vem, da se bo slišalo iluzorno – podjetniške logike v državno upravo. Državni uradnik ne bi smel imeti neko fiksno plačo, pa čeprav kaj dela ali pa ne. Saj je vlada izdelala plačni sistem za svoje uslužbence. Naredila ga je, vendar ga ne izvaja. Ga boste vi, če pridete na oblast, dosledno izvajali? Ne gre samo za plačni sistem, gre tudi za oblike nagrajevanja. Uspešne državne uradnike je treba dodatno nagraditi, tako kot to počnejo v podjetjih. Eden od očitkov vlade je tudi ta, da so državne subvencije – takšne ali drugačne – podjetjem neučinkovite in celo škodljive za državo. Janez Janša je ob interpelaciji zoper delo vlade omenjal Revoz. Nikakor ne mislimo, da je 40 milijonov evrov Revozu proč vržen denar ali da ne bi čutili potrebo po ohranitvi delovnih mest. Gre preprosto za to, da bi se ta denar lahko koristneje porabil. Opravičilo vlade je bilo, da bi v nasprotnem primeru Revoz oziroma Renault preselil proizvodnjo drugam. Kje pa? Izstopni stroški nekega podjetja so tako veliki, da Revoz zagotovo ne bi zapustil Slovenije. Poleg tega pa je tu še znanje naših delavcev. Kamorkoli bi Renault preselil proizvodnjo, bi moral najprej dati veliko denarja za izobraževanje novih delavcev. Upoštevati pa je treba še transport in logistiko. Glede slednjega je Slovenija idealna. Ampak gre še za različne slovenske dobavitelje Revoza? Tudi Helios je bil dobavitelj, pa je v Renaultu izvisel. Poleg tega delovna mesta v Revozu niso kvalitetna delovna mesta. In če prav razumem, so vaša alternativa podjetniški inkubatorji. Ampak saj imamo različne podjetniške grozde. V primeru podjetniških inkubatorjev gre za ustanavljanje novih, tehnološko inovativnih podjetij, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Grozdi pa so bolj namenjeni povezovanju podjetij iz posamezne gospodarske panoge. Toda minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pri vprašaju podjetniški inkubatorjev opozoril – glede na izkušnje v tujini – da ustvarijo precej malo delovnih mest. Gre za nepoznavanje namena inkubatorjev, kjer z vložki ob sodelovanju podjetnikov neposredno sodeluje država, in to na podlagi dobrih idej podjetnikov, ki bi zaradi brezbrižnosti države sicer ostale neuresničene. Res je sicer, da praksa v tujini kaže, da kar dve tretjini tovrstnih podjetij propade, toda tista tretjina, ki ostane, posluje tako dobro, da se državi povrne vložek tudi za druga, propadla podjetja v inkubatorju. So pa tukaj še davki, ki bi jih plačevala ta podjetja. No, ko smo že pri davkih. Vladi očitate, da so davčno najbolj obremenjeni revni, vlada pa odgovarja, da je prav vaš program naravnan tako, da bodo revni obremenjeni še bolj, bogati pa manj. Kaj pravzaprav hočete, ko govorite o davčni reformi. Gre preprosto za to, da se zmanjša davčna obremenitev dela, hkrati pa poveča obdavčitev kapitala. Po nekih tujih študijah je recimo najproduktivnejšpe delovno mesto obremenjeno tudi do 80 odstotkov. Kar je seveda nevzdržno – tako za podjetje kot za posameznika. Če povzamem. Za toliko, kolikor boste znižali davčno obremenitev dela, boste povečali davčno obremenitev kapitala? Točno tako. Tako bodo davčni prihodki države usklajeni. Boste pa naleteli na velik odpor pri lastnikih kapitala. Odveč je bojazen, da bi zaradi tega začel kapital odtekati drugam. Gre za to, da je v Sloveniji kapital tako malo obdavčen, da imamo še veliko rezerve. Zato bo Slovenija, kljub večji obdavčitvi, še vedno privlačna za kapital. Se že vidite kot novi finančni minister? O tem je še prezgodaj govoriti. A ne verjamete, da bo opozicija zmagala na volitvah? Seveda verjamem. In če boste postali finančni minister, se ne bojite, da vas bo politika tako prevzela, kot nekatere nekdanje ekonomske strokovnjake, kot sta na primer Matej Lahovnik in Dušan Mramor? Matej Lahovnik in Dušpan Mamor sta bila najprej velika strokovnjaka, potem pa sta postala politika in začela delovati čustveno. Politika te potegne in ne trdim, da bi v primeru prevzema ministrstva ostal zgolj strokovnjak, na katerega politika ne bo imela vpliva. Se bom pa trudil, da temu ne bo povsem tako.