V tedniku Demokracija je bil, 9. aprila 2022, objavljen intervju z Alešem Hojsom, ministrom za notranje zadeve in podpredsednikom Slovenske demokratske stranke. Pogovor je tekel o vojni v Ukrajini, beguncih, delu vlade v zadnjih dveh letih, predsedovanju Slovenije Svetu EU, t. i. novih obrazih v politiki in napovedih Roberta Goloba, da bo na državni južni meji odstranil ograje, če mu seveda uspe priti na oblast.
V nadaljevanju objavljamo intervju s podpredsednikom SDS Alešem Hojsom za tednik Demokracija.
DEMOKRACIJA: Svet pretresa napad Rusije na Ukrajino, priča smo velikemu številu beguncev. Kakšno je vaše stališče do tega?
Hojs: Najprej naj povem, da sem prepričan, da je bila večina ljudi šokirana, da je v demokratičnem svetu mogoče to, kar si je dovolil Vladimir Putin. Čeprav smo pričakovali, da se to ne bo zgodilo, se je ta nočna mora zgodila. Več kot očitno je, da se je Putin v ocenah sposobnosti svoje vojske in tudi po tem, kar so mu svetovali generali, močno zmotil. Danes je že več kot 20. dan vojne, pa še vedno ni zavzel nič posebnega, razen tega, da je uničil nekaj mest in povzročil milijonski eksodus beguncev. Glede beguncev pa je treba povedati, da je Slovenija takoj napovedala, da bomo v polni meri sodelovali pri sprejemu teh beguncev. To se kaže tudi v zadnjih dneh, ko se njihovo število povečuje. Zdaj, na današnji dan, ko opravljava ta intervju, je v Sloveniji registriranih že več kot 4400 ukrajinskih beguncev. Večji del jih je v zasebnih nastanitvah, nekaj jih je v prostorih, ki jih je država zanje pripravila v nastanitvenih centrih. Skozi Slovenijo je od začetka vojne do danes šlo že več kot 40 tisoč Ukrajincev. Večina jih je potovala proti zahodu (Francija, Španija, Italija), po pridobljenih informacijah k svojim sorodnikom oziroma znancem, ki delajo v tujini.
DEMOKRACIJA: Kako begunci prečkajo mejo, gredo na mejne prehode?
Hojs: Ti ljudje se v Sloveniji praktično ne ustavljajo, že v prvih dneh po začetku vojne pa smo vzpostavili t. i. kontrolno točko na meji z Madžarsko. Tam ne izvajamo mejne kontrole, ker nismo znova uvedli nadzora na notranjih mejah, vendar pa je policija nekaj sto metrov od mejnega prehoda, na avtocestnem počivališču, dajala informacije in jih usmerjala, delila vodo in pomagala, kar je bilo potrebno. Na podlagi teh informacij smo prišli do števila Ukrajincev, ki iz svoje države bežijo na zahod.
DEMOKRACIJA: Pred dnevi ste veleposlanikom tujih držav v Sloveniji predstavili ukrepe. Kaj je bil namen tega?
Hojs: Od ministrstva za zunanje zadeve smo dobili pobudo, naj glede na to, ker smo bili v prvi fazi nosilci organiziranja sprejema teh beguncev, veleposlanikom okvirno predstavimo, kaj smo doslej naredili, koliko beguncev je trenutno pri nas in na kakšen način bomo implementirali zakon o začasni zaščiti, ki je bil sprejet že leta 2005, tokrat pa bo prvič uporabljen Tema pogovora je bila splošna informacija o tem, kaj Slovenija počne. Nato smo odgovarjali tudi na njihova vprašanja. V glavnem so jih zanimali operativni podatki, kje se begunci prijavijo, kako se prijavijo, kaj bo z otroki, kdaj bodo lahko sprejeti v šole, ali imamo že kakšne informacije o t. i. imenovanih varnostnih tveganjih, to je tistih posameznikih, ki bi se lahko pomešali med ta eksodus beguncev in na neki način izkoriščali to vojno za trgovanje z ljudmi, trgovanje z otroki in podobno.
DEMOKRACIJA: Ali morda že zaznavate izkoriščanje vojne za trgovanje z ljudmi?
Hojs: Ne. Policija sicer ima informacije, da so se že začele pojavljati posamezne skupine, vendar ne v Sloveniji. Skupine, ki se želijo ukvarjati s tovrstnimi kriminalnimi dejanji, so zaznali na vojnem območju. To pomeni, da moramo biti na to zelo pozorni, je pa policija v neprestanem stiku s tujimi policijami in bo seveda osredotočena tudi na ta segment.
DEMOKRACIJA: Kako ocenjujete delo vlade zadnji dve leti?
Hojs: Za to, koliko je bila ta vlada učinkovita oziroma uspešna, je treba vprašati prebivalce Slovenije, posebej slovenske občine. Menim, da še nikoli do zdaj v celotni zgodovini samostojne Slovenije ni bilo toliko poudarka na tem, da se zbrani denar, to, kar ljudje plačujejo v skupno malho, dejansko porablja za ljudi. To je po mojem ključno. V vseh 13 obiskih, ki smo jih opravili po slovenskih regijah, smo naleteli na izjemno dober odziv gospodarstvenikov, županov, prebivalcev. To kaže, da je bila naša odločitev o decentralizaciji in o tem, da se večina sredstev deli tam, kjer vedo, kako jih porabljati, pravilna.
DEMOKRACIJA: Kaj pa vaše ministrstvo, kateri so bili njegovi največji dosežki?
Hojs: Lahko rečem, da smo naredili več pomembnih premikov. V proračunih za leti 2022 in 2023 smo zagotovili rekordne zneske za ministrstvo. Še nikoli v zgodovini samostojne države ministrstvo ni razpolagalo s tako visokim proračunom. To se ne bo odrazilo samo v za nekaj odstotkov povečanih plačah. V tem segmentu smo s sindikati uskladili model, kjer bodo niže plačani dobili nekaj več. Tisti z že zdaj ustreznimi plačami pa nekaj manj. Pretežni del dodatnega denarja bo šel za naložbe, za nove prostore policijskih postaj, za opremo, vozila, še pred volitvami bomo dobili nov helikopter, v sklepni fazi so pogovori oziroma pogajanja za nabavo novega policijskega plovila. Mislim, da so rezultati vidni širše, ne samo vsem zaposlenim v policiji.
DEMOKRACIJA: V drugi polovici leta 2021 je Slovenija predsedovala Svetu EU. Na to se je zdaj že skoraj pozabilo. Kaj je bil največji dosežek vašega ministrstva pri tem?
Hojs: Drži. Na predsedovanje smo že skoraj pozabili. Res je, da je bilo predsedovanje medijsko izjemno slabo pokrito. To je očitno leva medijska scena delala namerno. Vsako predsedovanje bi moralo biti za državo pravzaprav praznik. Takrat smo v bistvu vodili 27 držav EU, kar pri nas ni bilo tako poudarjeno. Po drugi strani pa je tudi res, da ljudi bolj zanima notranja politika oziroma jih bolj zanimajo dejanski rezultati v njihovi občini ali pred lastnim pragom kot dogajanje v Bruslju. Na področju našega ministrstva smo morali prioritete glede na to, kar se je zgodilo v lanskih poletnih mesecih v Afganistanu, izrazito spremeniti. Takoj smo se začeli ukvarjati s potencialnim migrantskim valom iz Afganistana. Moram reči, da je to zagotovo največji dosežek v delu, ki sem mu predsedoval. To je skupna odločitev evropskih notranjih ministrov, da se meje za tiste, ki bežijo ali bi potencialno bežali iz Afganistana, ne bodo odpirale tako kot v letih 2015 in 2016. Veste, da je bil največji pritisk migrantov, ki so potovali čez Slovenijo, na naši južni meji. Dogovor v EU, da novega koridorja ne bo, je bila zagotovo krona naših dosežkov. Sicer pa smo dosegli kar precej napredka pri različnih zakonodajnih predlogih, žal pa nismo dosegli tistega, za kar smo si tudi zelo prizadevali. To pa je, da bi končno prišli do direktive, ki bi uzakonila odvzem prstnih odtisov posameznikov tretjih držav ob vstopu v EU. Kako nam to manjka v EU, se kaže tudi danes. Ukrajincev na primer, čeprav imajo vizum prostega vstopa in lahko na podlagi biometričnih potnih listov v EU vstopajo za 90 dni brez kakršnih koli vizumov, na zunanjih mejah EU ne registriramo. V naslednji fazi pravzaprav ne bomo vedeli, kje se ti ljudje točno gibljejo oz. ne bomo vedeli niti tega, koliko jih je dejansko v EU. To je eden od izzivov, ki jih je treba na evropskem parketu v naslednjih tednih rešiti zato, da bo ta nadzor tak, kot mora biti za neko skupnost.
DEMOKRACIJA: Kako ocenjujete t. i. nove obraze, npr. Roberta Goloba, njegovo druženje z Zoranom Jankovićem? Kaj lahko pričakujemo?
Hojs: Mislili smo, da je model novih obrazov izpet, a očitno ni, ampak je v Sloveniji še zmeraj del volilne baze, ki vsakokrat znova stopi na led, če povem v prispodobi. Tudi tokrat bo. Stranka Roberta Goloba seveda ni tradicionalna, ampak je zbrana z vseh vetrov. Če boste pogledali obraze, ki so zdaj na kandidatni listi, boste lahko ugotovili, da so to pravzaprav reciklirani stari obrazi iz vrst LDS, nekaj iz SD, nekaj tistih, ki se jim nikoli v nobeni stranki ni uspelo prebiti višje, pa se zdaj želijo pravočasno priključiti Golobu. Je pa seveda zelo pomenljivo to, da je še pred kakšnim letom gospod Golob zatrjeval, da se je od gospoda Jankovića distanciral, da noče nič imeti s korupcijo in podobno. Danes pa gospod Janković sedi v prvih vrstah njegove konvencije ob predstavitvi kandidatov. Ta dvoličnost, to licemerje je pravzaprav neverjetno. Hkrati pa je zelo vprašljivo in še vedno nimamo odgovora, kako je z enormnimi zaslužki gospoda Goloba v GEN-I. On vseskozi trdi, da je zaslužil bistveno manj, kot ste razkrili novinarji oz. kot se je razvedelo v preteklosti, zato pričakujem, da se bo v tej volilni kampanji postavilo vprašanje tako, kot se je postavilo v kampanji na enih od prejšnjih volitev. Takrat so bili predsedniki strank pozvani, da predstavijo svojo dohodninsko napoved oz. odločbo iz preteklega leta. Če se bo to zgodilo in bo gospod Golob odločbo javno pokazal, bomo videli, kako verodostojne so njegove izjave. Če odločbe ne bo pokazal, pa si bomo lahko ustvarili svoje mnenje o tem.
DEMOKRACIJA: Robert Golob je napovedal odpravo ograje na državni južni meji, zaradi česar je med prebivalci v tistih krajih precej nervoze.
Hojs: To je nesmisel. To je izjava, ki ni niti populistična niti državotvorna. Pravzaprav jo je treba dati v kontekst človeka, ki ne ve, kaj se na terenu dejansko dogaja. Že večkrat sem dejal, da mi ne bomo ničesar rušili, ampak bomo gradili in sodelovali. Ne govorim samo o ograjah, govorim o graditvi Slovenije, o vsem tem, kar delamo. Vsekakor pa ne mislimo nobene od ograj podreti, morda bomo kakšen del žičnate ograje zamenjali s panelno. To smo v bistvu že tako ali tako načrtovali. Iz zadnjega poročila, ki nam ga je predstavila Obveščevalno-varnostna služba, v katerem je celovita analiza o najbolj žarečih jedrih nezakonitih prehodov, pa je evidentno, da je ograja oz. panelna zaščita zelo pomembna in zelo potrebna zato, da zmanjšamo migracijske tokove. Ne nazadnje pa tudi zato, če že pride do teh tokov, da jih usmerimo v ozke koridorje, kjer lahko potem policija skupaj z vojsko te ilegalne migracije učinkoviteje preprečuje.
DEMOKRACIJA: Kakšno je zdaj stanje migracijskih tokov? Hojs: Število ilegalnih prehodov se je lani kar precej zmanjšalo, to je bil tudi čas covida-19. V prvih treh mesecih letos pa se je število spet nekoliko povečalo. Pred dnevi sem bil na obisku pri makedonskem notranjem ministru, pogledali smo tudi mejni nadzor med Severno Makedonijo in Grčijo. Tam ugotavljajo, da se za zdaj število ilegalnih prehodov meje ne povečuje. Je pa seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo v pomladnih mesecih, saj se ne ve natančno, koliko teh ljudi je še v Grčiji. Migrantski val se je, kot rečeno, v lanskem letu nekoliko ustavil, vendar to ni jamstvo, da se v pomladansko-poletnih mesecih ne bo spet povečal.
Celoten intervju si lahko preberete tukaj.
