Interpelacija o delu in odgovornosti vlade RS

Poslanci SDS in N.Si so 30. julija vložili interpelacijo o delu in odgovornosti vlade Republike Slovenije. Poslanci SDS in N.Si so 30. julija vložili interpelacijo o delu in odgovornosti vlade Republike Slovenije. DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Skupina poslancev Ljubljana, 30.07.2004 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE g. Feri Horvat, predsednik Na podlagi 118. člena Ustave RS in 250. člena Poslovnika DZ RS (Ur. list RS, štev. 35/02) podpisani poslanci vlagamo INTERPELACIJO O DELU IN ODGOVORNOSTI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE zaradi neuresničenih obljub državljanom RS, ki jih je vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo na začetku mandata leta 2000, slabega upravljanja z državo ter razraščajoče se korupcije in klientelizma OBRAZLOŽITEV: Vlada RS pod vodstvom mag. Antona Ropa je nastopila svoj mandat decembra leta 2002 in nadaljevala politiko dolgoletne vladavine LDS, kar je potrdila tudi s predstavitvenim programom predsednika Vlade leta 2002, ki se je opiral predvsem na 15.11.2000 podpisani sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije med LDS, ZLSD, SLS+SKD in DESUS-om. Podatki in analize kažejo, da je sedanja Vlada RS s svojimi rezultati daleč od svojih obljub in obljub, ki jih je podedovala od lastnih strankarskih kolegov prejšnjih vlad podobne sestave. Vladajoča LDS je že leta 2000 obljubljala, nato pa je mag.Anton Rop ob nastopu premierske funkcije pred slabim poldrugim letom ponovil, da bo letna gospodarska rast presegala 5 odstotkov. Dejansko je bila ta leta 2003 skromnih 2,3 odstotka in najnižja v samostojni Sloveniji. Mag. Anton Rop je obljubljal znižanje nezaposlenosti za petino. V resnici se je stopnja v vseh štirih letih, kar LDS vodi to koalicijo, znižala le za tri odstotke, pa še to ni jasno, ali je število brezposelnih v resnici nižje, ali pa so na zavodih za zaposlovanje le toliko ljudi izbrisali iz evidenc. Pomemben delež (morda polovico) v teh treh % pa povrhu vsega predstavlja še zaposlovanje v javni upravi. Rop je obljubljal tudi skrajšanje časa za registracijo novega podjetja. Po njegovi in strankini teoriji naj bi bilo to mogoče že v slabih dveh tednih. Namesto tega novi podjetniki na registracijo še vedno čakajo več kot tri mesece; v nekaj letih se na tem področju ni spremenilo nič. Obljubljal je ustalitev javnega dolga. V resnici je Rop Slovenijo samo v zadnjih dveh letih zadolžil za najmanj 250 milijard tolarjev, od leta 2000 dalje pa za skoraj 500 milijard tolarjev. Javnofinančni prihodki in odhodki naj bi se stabilizirali na ravni okoli 42 odstotkov, pri čemer naj bi se primanjkljaj do leta 2004 postopoma spremenil v manjši presežek. Dejansko se je poraba vsa leta povečevala, lani je že presegla 43,1 odstotka BDP. Obljub je bilo veliko, nič od predvidenega ni uresničeno. Niti stopnja inflacije, niti zadolževanje, niti prerazporeditev davčnih bremen z najbolj obremenjenih in najslabše plačanih državljanov na premožnejše. Vlada je sprejemala tudi različne strategije, kot so Strategija spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti (2002-2006), Strategija gospodarskega razvoja (1994-1996, 2001-2006), Strategije turizma, igralništva…Vlada doslej analize uspešnosti izvajanja posamezne strategije še ni pokazala. S pisanjem strategij se je volivcem skušala prikazati kot razvojno usmerjena vlada, ki ji je mar, kaj se bo z našim gospodarstvom dogajalo v prihodnosti, in jih tako pridobiti na svojo stran. Hkrati pa je z obilnim subvencioniranjem in zadolževanjem skušala ohranjati socialni mir, da se državljani ne bi preveč razburjali zaradi rastočih socialnih razlik, kriminala belih ovratnikov in velikih lopovščin, ki so se dogajale vsem na očeh. 1. PRIMERJAVA OBLJUBLJENIH IN DEJANSKIH MAKROEKONOMSKIH POKAZATELJEV RAZVOJA Med temeljne cilje na področju gospodarske rasti so vladajoči politiki v koalicijski sporazum zapisali: 1. Zagotoviti, da se bo delež javnofinančnih prihodkov in odhodkov BDP v obdobju 2001-2004 stabiliziral na ravni okoli 42 %, pri čemer se mora javnofinančni primanjkljaj po triletnem vsakoletnem zmanjševanju v letu 2004 spremeniti v manjši presežek. Dejansko stanje: – javnofinančna poraba se je vsa leta povečevala, leta 2003 je znašala že 43,1 % BDP; – javnofinančni primanjkljaj (po slovenskih merilih): leta 2002: 3 % ali 156 milijard SIT leta 2003: 1,3 % ali 80 milijard SIT leta 2004: presežek ni predviden. 2. Javni dolg v Republiki Sloveniji se mora ustaliti na ravni med 35 in 40 % BDP, tako da se bo hkrati zmanjševal primanjkljaj in na drugi strani dolg predčasno odplačeval s prihodki od privatizacije bank in zavarovalnic. Dejansko stanje: – javni dolg se je v Sloveniji vsa leta povečeval – konec septembra 2003 je znašal 1.473,2 milijarde SIT – proračunski primanjkljaj v milijardah, merjen po evropskih merilih pa je bil: leta 2000 128,6 milijarde SIT leta 2001 128 milijard SIT leta 2002 102,7 milijarde SIT leta 2003 103,8 milijarde SIT proračun za 2004 101,5 milijarde SIT 3. Ključna cilja ekonomske politike v letu 2001 sta: 4- do 5-odstotna gospodarska rast, ki bo ob aktivni politiki zaposlovanja omogočila tudi rast zaposlenosti ter povečanje splošne blaginje prebivalstva in znižanje povprečne letne inflacije na okoli 4,5 %. Dejansko stanje: Tabela 1:Rast BDP po letih (je bila): Leto % 2000 4,1 2001 2,9 2002 2,9 2003 2,3 Tabela 2: Stopnja inflacije po letih (je bila): Leto % 2002 7,5 2003 5,6 Tabela 3: Gibanje brezposelnosti po letih: Leto % 2000 7,0 2001 6,4 2002 6,4 2003 6,8 Da so bile obljube vladajoče koalicije prazne, dokazujejo tudi naslednji podatki: 1.1. PORABA DRŽAVE Poraba države se je od 1997 podvojila: leta 1997 so vsi proračunski porabniki skupaj porabili 1.266,7 milijarde SIT, leta 2003 pa kar 2.454,1 milijarde SIT: Tabela 4: Konsolidirana celotna bilanca javnega financiranja po letih – v milijardah SIT Leto Prihodki Odhodki Presežek/Primanjkljaj 1996 1.091,8 1.083,8 8,2 1997 1.222,6 1.266,7 – 34,1 1998 1.397,9 1.423,6 – 25,6 1999 1.590,0 1.613,3 – 23,3 2000 1.726,7 1.781,4 – 64,7 2001 1.967,8 2.031,0 – 63,2 2002 2.083,9 2.239,9 – 156,0 2003 2.374,2 2.454,1 – 79,9 Vir: Ministrstvo za finance Tabela 5: Stroški državnih služb in nekateri odhodki po letih – v milijardah SIT Leto Odhodki skupaj Plače zaposlenih Plačila obresti 1992 194,1 90,0 5,0 1993 288,8 131,2 18,0 1994 352,9 153,7 26,0 1995 421,3 193,6 25,5 1996 586,9 234,5 31,1 1997 564,3 284,8 34,6 1998 642,0 312,6 41,7 1999 707,9 350,6 50,9 2000 797,0 387,5 60,9 2001 924,0 456,4 72,6 2002 1.026,0 514,9 83,6 2003 1.124,0 561,2 92,6 Vir: Ministrstvo za finance Med odhodki se konstantno povečujejo odhodki za plače in druge izdatke zaposlenih v javnem sektorju. Tabela 6: Plače in drugi izdatki zaposlenih vseh blagajn po letih – v % BDP Leto % BDP 1996 8,7 1997 9,3 1998 9,1 1999 9,1 2000 9,2 2001 9,6 2002 9,8 2003 9,8 Tabela 7: Izbrani proračunski prihodki po letih – v milijardah SIT Leto Takse in pristojbine Denarne kazni 1992 3,5 0,6 1993 5,6 1,3 1994 5,9 1,8 1995 8,3 2,8 1996 8,8 3,7 1997 10,5 3,9 1998 11,9 5,6 1999 13,6 6,8 2000 19,9 7,7 2001 21,2 7,9 2002 22,8 8,2 2003 21,4 8,5 Tabela 8: Pokojnine in obresti po letih – v % BDP Leto za pokojnine v milijonih SIT Število upokojencev 1996 310.096 463.322 1997 352.559 468.216 1998 391.920 472.394 1999 441.027 476.449 2000 490.682 482.240 2001 544.511 492.485 2002 600.833 509.083 2003 640.236 517.751 Vir: ZPIZ Izdatki za pokojnine se zmanjšujejo, čeprav se je število upokojencev bistveno povečalo. 1.2. DOLGOVI Tabela 9: Stanje dolga Republike Slovenije po letih (od leta 1993) – v milijardah SIT Leto Dolg v milijardah SIT 1993 303,02 1994 343,0 1995 414,3 1996 580,7 1997 673,3 1998 771,3 1999 893,9 2000 1.013,4 2001 1.228,9 2002 1.419,7 2003 1.574,5 Vir: Bilten javnih financ Tabela 10: Zadolževanje in odplačila širšega sektorja države po letih – v milijardah SIT Leto Zadolževanje Odplačilo dolga 1996 46,8 34,4 1997 66,6 33,6 1998 116,6 80,9 2000 182,6 131,7 2001 261,7 178,5 2002 292,8 144,6 2003 239,9 201,2 Tabela 11: Zadolževanje države po (v zadnjih) letih – v % BDP Leto % BDP 1996 1,8 1997 2,3 1998 3,6 1999 3,4 2000 4,3 2001 5,3 2002 5,5 2003 4,2 “LDS nas je v desetih letih zadolžila za 1.100 milijard tolarjev. Finančno ministrstvo je končno objavilo podatke o “pravem” proračunskem primanjkljaju, kar kaže, da je vlada vsa leta doslej javnosti prikazovala napačne podatke, tudi do trikrat nižje od resničnih.” (Demokracija, 18.3.2004) 1.3. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (BDP) Podatki o rasti BDP kažejo zaostajanje Slovenije za povprečjem držav stare Evropske unije. V okviru evropskih statističnih meril so države po velikosti BDP na prebivalca razvrščene v 6 skupin. Slovenija se po razvitosti uvršča v predzadnjo skupino, skupaj s Češko, Grčijo, Madžarsko, Malto in Portugalsko: Razvrstitev držav v posamezne skupine po velikosti BDP po kupni moči na prebivalca 2002 Skupina I: nad 126 % povprečja EZ-15 (Luksemburg. Norveška) Skupina II: od 111 % do 126 % povprečja EZ-15 (Avstrija, Danska, Irska, Nizozemska) Skupina III: od 91 % do 111 % povprečja EZ-15 (Belgija, Finska, Francija, Islandija, Italija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija) Skupina IV: od 76 % do 91 % povprečja EZ-15 (Ciper, Španija) Skupina V: od 51 % do 76 % povprečja EZ-15 (Češka republika, Grčija, Malta, Madžarska, Portugalska, Slovenija) Skupina VI: do 51 % povprečja EZ-15 (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Turčija) Opomba: Upoštevano je povprečje stare petnajsterice Evropske zveze (EZ-15). Slovenija po kazalcu BDP po kupni moči na prebivalca dosega 69 % evropskega povprečja. Vir: UMAR. Tabela 12: BDP po kupni moči na prebivalca Evropske zveze leta 2002 Luksemburg 189 Norveška 136 Irska 125 Danska 113 Nizozemska 111 Avstrija 111 Velika Britanija 108 Belgija 107 Francija 105 Švedska 105 Finska 102 Nemčija 100 Italija 98 Španija 86 Grčija 71 Portugalska 71 Skupaj države EZ – 15 100 Slovenija 69 Tabela 13: BDP na prebivalca v slovenskih regijah Statistične regije BDP/preb. v 000 SIT Indeks (SLO = 100) Slovenija 2.380 100 Osrednjeslovenska 3.302 138,6 Obalno-kraška 2.512 105,5 Goriška 2.346 98,6 Jugovzhodna Slovenija 2.158 90,7 Savinjska 2.129 89,5 Gorenjska 2.123 89,2 Spodnjeposavska 2.071 87,1 Koroška 1.991 83,7 Podravska 1.975 83,0 Notranjsko-kraška 1.869 78,6 Zasavska 1.809 76,0 Pomurska 1.692 71,1 Opomba: Podatki so za leto 2001, novejših ni. Vir: UMAR. Izredno velike so razlike med posameznimi regijami v Sloveniji. Tabela 14: Prispevek posameznih slovenskih statističnih regij k celotnemu BDP Statistične regije Struktura BDP (SLO = 100) Slovenija 100 Osrednjeslovenska 34,3 Podravska 13,3 Savinjska 11,5 Gorenjska 8,8 Jugovzhodna Slovenija 6,3 Goriška 6,0 Obalno-kraška 5,4 Pomurska 4,4 Spodnjeposavska 3,1 Koroška 3,1 Notranjsko-kraška 2,0 Zasavska 1,8 Opomba: Podatki so za leto 2001, novejših ni. Vir: UMAR. 1.4. BREZPOSELNOST Tabela 15: Gibanje registrirane brezposelnosti po letih (na dan 31.12.) Leto število brezposelnih 1988 25.371 1991 91.161 1993 137.142 1994 123.517 1996 124.470 1997 128.572 1998 126.625 1999 114.348 2000 104.583 2001 104.316 2002 99.607 2003 95.993 Vir: Zavod za zaposlovanje Z nizkim BDP je povezana zaposlenost prebivalstva. Tabela 16: Stopnja registrirane brezposelnosti po regijah v letu 2003 Slovenija 11,2 Pomurska 17,5 Podravska 16,2 Zasavska 16,1 Spodnjeposavska 14,9 Savinjska 13,5 Koroška 12,6 Notranjsko-kraška 8,8 Jugovzhodna Slovenija 8,6 Obalno-kraška 8,3 Gorenjska 8,3 Osrednjeslovenska 7,8 Goriška 6,4 Vir: UMAR. Tabela 17: Celotna zaposlenost (delovno aktivno prebivalstvo) po letih v Sloveniji – letna povprečja 1987 959.031 1991 841.297 1993 766.448 1995 750.223 1996 744.891 1997 743.430 1998 745.169 1999 758.473 2000 768.172 2001 779.041 2002 783.499 Vir: Zavod za zaposlovanje Tabela 18: Prilivi mladih iz šol in njihov odliv med brezposelne – po letih Leto priliv iz šol od tega med brezposelne 1995 25.700 22.100 1996 25.600 21.100 1997 25.400 17.900 1998 25.100 18.600 1999 22.700 19.600 2000 26.500 20.500 2001 25.800 21.900 2002 27.300 21.200 2003 (napoved) 26.300 18.700 Vir: UMAR Tabela 19: Razmerje med ljudmi, ki so delo izgubili, in tistimi, ki so ga dobili – po letih Leto zaposleni, ki so izgubili delo brezposelni, ki so dobili delo 1995 57.500 60.000 1996 65.400 54.600 1997 60.600 56.100 1998 58.400 55.400 1999 61.100 62.400 2000 61.800 60.200 2001 65.800 52.700 2002 64.200 50.500 2003 62.800 52.500 (napoved) Vir: UMAR 1.5. PLAČE Tabela 20: Realna rast povprečne bruto plače na zaposlenega po letih Leto Stopnja rasti v % 1996 4,6 1997 3,0 1998 1,6 1999 3,3 2000 1,6 2001 3,2 2002 2,0 2003 1,8 Vir: Statistični urad RS in SKEP GZS Plače bremenijo previsoki davki. Vlada je 1994 uvedla davek na plačilno listo in delovno silo. Podatki kažejo, kolikšen znesek predstavljajo ti davki, ki jih druge razvite zahodne države ne poznajo, v državni bilanci: Tabela 21: Davki na plačilno listo in delovno silo – po letih Leto % Znesek v milijardah SIT 1992 0 1993 0 1994 5,9 1995 0,2 3,8 1996 0,7 18,3 1997 1,2 37,5 1998 1,3 45,9 1999 1,4 55,4 2000 1,6 68,1 2001 1,8 83,4 2002 1,8 93,9 2003 1,8 95,4 Vir: Ministrstvo za finance 1.6. DRŽAVNE SOCIALNE POMOČI Tabela 21: Število izplačanih denarnih socialnih pomoči v mesecu mesec in leto število izplačanih povprečna vrednost v sit sredstva v sit december 2001 40.040 32.696 1.309.129.937 december 2002 47.168 38.682 1.824.530.424 december 2003 59.096 44.036 2.602.336.669 Vir: MDDSZ V Sloveniji se povečuje revščina, kar dokazuje naraščanje števila prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Tabela 22: Posebnosti slovenskega davčnega sistema dohodnina davek na dobiček davek na plačilno listo socialni prispevki davki na premoženje davki na blago in storitve Slovenija 15,4 2,8 3,7 33,1 1,8 40,1 Italija 26,4 7,7 0 28,5 4,6 27,5 Irska 30,1 12,1 0,3 12,9 5,5 38,4 Finska 31,9 9,1 – 25,5 2,4 31 Avstrija 22,9 4,1 6,2 34,3 1,3 28,3 EU-15 25,6 8,7 1,2 27,5 4,9 30,4 ZDA 40,7 8,3 – 23,9 10,7 16,4 OECD 26,3 8,8 1 25,1 5,4 31,7 Vir: OECD, Ministrstvo za finance 2. OCENA URESNIČEVANJA VLADNIH OBLJUB PO NEKATERIH RESORJIH 2.1. GOSPODARSTVO Vladajoča koalicija se je leta 2000 ob podpisu Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije zavezala, da si bo prizadevala za takšno vodenje gospodarske politike, ki bo usmerjeno v trajnostni razvoj, gospodarsko rast, temelječo na višji ravni znanja ter produktivnosti ter s tem hitrejšem nastajanju visoko kakovostnih in stabilnih delovnih mest. Pri tem je izpostavila politiko pospeševanja podjetništva in konkurenčnosti in ju predstavljala kot temeljni pogoj za učinkovitejšo socialno politiko. Vladna koalicija je zatrjevala, da je za doseganje socialnih ciljev nujno, da gospodarstvo postane bolj inovativno in bolj podjetniško, saj brez inovativnosti in podjetništva ni konkurenčnosti in ne hitre gospodarske rasti, ki zagotavlja mikroekonomsko stabilnost in socialno kohezivnost tudi na dolgi rok in pri tem ugotavljala, da pri prenosu znanja oziroma pridobivanju uporabnega znanja in razvoja novih proizvodov Slovenija močno zaostaja za evropskim povprečjem. Vladajoča koalicija je izhodišča za proaktivno politiko pospeševanja in konkurenčnosti zožila v izhodišča, ki bi naj bila usmerjena na krepitev ključnih dejavnikov uspeha podjetij v globalni konkurenci, kot so tehnologija, inovativnost, fleksibilnost, organiziranost, konkurenčnost in podjetništvo, ter pri tem oblikovala 13. temeljnih ciljev, ki jih je v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije tudi bolj natančno opredelila in specificirala. 2.1.1. Ugotovitve o uresničevanju napovedanih ciljev vladajoče koalicije na področju gospodarstva Ob izteku mandata Vladajoče koalicije ugotavljamo, da se večina v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije napovedanih ciljev ni uresničila. To potrjujejo številne mednarodne primerjalne raziskave o konkurenčnosti, neodvisne raziskave slovenskih avtorjev (pri teh je še posebej potrebno izpostaviti Alternativni gospodarski program avtorjev dr. P Damijana in dr. Polanca in »Benchmark« gospodarski program dr. Mića Mrkaića). Nenazadnje pa te ugotovitve potrjujejo tudi aktivnosti trenutne Vlada Republike Slovenije, ki je za potrebe predvolilnega programa javnosti predstavila dokument z naslovom »Strategija razvoja Slovenije«, v katerem s tem, ko poskuša določiti ključne prioritete bodočega gospodarskega razvoja v Republiki Sloveniji, posredno priznava lastno neučinkovitost in neuspehe, ki predstavljata poglavitna vzroka za neuresničitev večine ciljev, ki si jih je leta 2000 sama postavila v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije. 2.1.2. Vzroki in razlogi za neuspeh vladajoče koalicije pri izvajanju gospodarske politike v obdobju 2000-2004 Ugotavljamo, da je neuspeh vladajoče koalicije pri izvajanju gospodarske politike v obdobju 2000-2004 posledica: 1. pomanjkljivih strateških ocen in izostanek izdelave za gospodarstvo vzpodbudnih sistemskih rešitev in 2. nedoslednosti in nekonsistentnosti izvajanja ukrepov za uresničevanje posameznih temeljnih ciljev za vzpodbujanje gospodarskega razvoja, ki so bili sprejeti in določeni v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije. 2.1.2.1. Pomanjkljivost strateških ocen in izostanek izdelave za gospodarstvo vzpodbudnih sistemskih rešitev Vladajoča koalicija ni pokazala dovolj pragmatičnosti in inovativnosti pri izvajanju gospodarske politike predvsem na področju izvajanja davčne politike. V obdobju od 2000-2004 se tako npr. niso zmanjšale davčne stopnje tako pri dohodnini kot pri davku na dobiček (po novem dohodek) pravnih oseb. Pri tem bi lahko zelo pozitivno vlogo odigralo bolj uspešno dogovarjanje med socialnimi partnerji, s ciljem sicer omejeno znižati davke, saj bi se s tem lahko znatno povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Vladajoča koalicija pri tem vprašanju ni znala rešiti razmeroma velikih težav, predvsem kar zadeva trajnejši dogovor med socialnimi partnerji, ki praviloma postavljajo kratkoročne interese pred dolgoročnimi. Vladajoča koalicija je bila neuspešna tudi pri pogajanjih o višini pomoči Evropske unije, saj je v prvem programskem obdobju Sloveniji dodeljeno le približno 0.6 odstotka BDP pomoči Evropske unije. Možni ukrepi, ki pa jih vladajoča koalicija ni izvedla, bi lahko v primeru, če bi vladajoča koalicija izvedla pomembne reforme, lahko rezultirali tudi v večji gospodarski odprtosti. 2.1.2.2. Nedoslednost in nekonsistentnost izvajanja ukrepov za uresničevanje posameznih temeljnih ciljev za vzpodbujanje gospodarskega razvoja, ki so bili sprejeti v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije Večina napovedanih strateških ciljev na področju gospodarstva, ki jih je Vladajoča Koalicija uskladila in sprejela v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije, je ostala neuresničenih. Pri tem še posebej opozarjamo na neuresničitev naslednjih za gospodarski razvoj pomembnih ciljev: a) Poenostavitev postopkov in stroškov registracije podjetij Projekt sprejetja in izvedbe antibirokratskega programa ni dal otipljivih rezultatov, saj postopki registracije podjetij, pridobivanje lokacij in gradbenih dovoljenj ter dovoljenj za poslovanje še niso v zadostni meri poenostavljeni. b) Izvedba privatizacije bank in podjetij v večinski državni lasti z namenom umika politike iz gospodarstva in pritegnitev strateških partnerjev Vladajoča koalicija je napovedovala sprejem zakona o privatizaciji državnega premoženja, ki pa kasneje ni bil sprejet. Posledično je delno izvedena privatizacija bank potekala na zelo netransparenten način, ki pa na drugi strani ni dal ustreznih rezultatov glede povečanja konkurenčnosti slovenskega bančnega sektorja. Država še vedno preko KAD in SOD v svoji lasti zadržuje deleže pomembnejših slovenskih gospodarskih družb in TAKO v celoti ni izpolnila svojih napovedi o umiku politike iz gospodarstva. c) Deregulacija državnih monopolov V celoti so izostali rezultati napovedi Vladajoče koalicije, ki se je zavezala, da bo do konca leta 2001 deregulirala sektor telekomunikacij ter liberalizirala in privatizirala energetski sektor, zagotovila domačo in tujo konkurenco na področju bančništva, zavarovalništva, na ostalih področjih prometa in zvez ter prometu zemljišč in nepremičnin. d) Aktivna politika skladnega regionalnega razvoja za uravnotežen razvoj v celotni Sloveniji Propadel je tudi zadnji poskus Vladajoče koalicije v letošnjem letu, da bi sprejela ustrezno zakonodajo , s katerim bi lahko izvedla in pospešila strukturne spremembe v regijah za doseganje konkurenčnosti in visoke produktivnosti z odpravljanjem strukturnih problemov in spodbujanjem proizvodnje, ki bi temeljila na lokalnih konkurenčnih prednostih. f) Uvajanje finančne discipline in razvoj malih in srednje velikih podjetij Vladajoča koalicija, ki je v sprejetem Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije sicer omenila tudi ta dva cilja, ni jih pa podrobno opredelila in razčlenila, je v mandatnem obdobju 2000-2004 v celoti spregledala vlogo in pomen malih in srednje velikih podjetij. Z inštrumentarijem, ki ga je imela na voljo za implementacijo potrebnih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ni izkoristila ponujene priložnosti, da bi z dodatnimi vzpodbudami in sistemskimi ukrepi vzpodbudila razvoj malih in srednje velikih podjetij, ki so v vsakem gospodarstvu garant za dvig inovativnosti in podjetniške kulture. V Sloveniji je prišlo pri izvajanju nujno potrebnih reform na področju podjetništva, kot so npr. zmanjševanje davčnih obremenitev, postopne deregulacije in drugih nujno potrebnih institucionalnih reform, do zastoja, ki so posledica predvsem nejasne konceptualne in proračunske politike vladajoče koalicije. Zato ugotovitev statističnega urada, da se je bruto domači proizvod v lanskem letu povečal realno le za 2,3 odstotka, kar je najmanj v zadnjih enajstih letih, ne predstavlja nobenega presenečenja. 2. 2. FINANCE 2.2.1. FINANČNI SISTEM Slovenski bančni sistem ni dovolj učinkovit zaradi svoje preteklosti in zaradi monetarne politike Banke Slovenije, ki je v namen sterilizacije deviznih prilivov poslovnim bankam omogočala višje donose kot trg. To je tudi razlog, da banke niso bile prisiljene v znižanje aktivnih obrestnih mer. Posledično banke niso uvajale novih in kakovostnih bančnih storitev, ki bi vplivale na hitrejšo rast obsega bilančne vsote bank, ki kljub nepretrgani rasti v primerjavi z BDP v letu 2003 še vedno zaostaja za državami, članicami Evropske unije, pa tudi za nekaterimi po razvitosti podobnimi državami. Kot enega od razlogov neučinkovitost bančnega sistema je tudi nedokončana privatizacija bančnega sistema, ki ostaja eden od temeljnih razlogov počasnejše rasti visoko produktivnih podjetij. Mednarodne primerjave kažejo, da je slovenski zavarovalni sektor v primerjavi z razvitimi državami relativno slabo razvit, saj znaša obseg zavarovalnih premij v primerjavi z BDP v povprečju kar 8.7% (leto 2002). Nižjo vrednost indikatorja od Slovenije imata le Luksemburg (brez mednarodnega poslovanja) in Grčija. Eden od razlogov je neprivlačnost in nekonkurenčnost zavarovalnih produktov, na trgu katerih še vedno vlada monopol zavarovalnic, ki pri navideznem zasledovanju nacionalnega interesa, kljub načeloma privatiziranemu gospodarstvu, preko paradržavnih skladov (KAD, SOD), zasledujejo lastne interese. Potrebni pogoj za dobro delovanje trga kapitala je zagotavljanje transparentnosti le-tega in razvit sistem kaznovanja tistih, ki zlorabijo insiderski položaj. Tudi direktor ATVP-ja ugotavlja, da je slovenski trg kapitala podvržen klubskim interesom. Tako je ocenila tudi raziskava GEM, ki je v letu 2003 slovensko finančno okolje uvrstila na predzadnje, 34. mesto, za argentinskim, hrvaškim in brazilskim. Problem preplitkega in nediferenciranega finančnega trga vpliva na premajhno učinkovitost gospodarjenja s kapitalom in posledično na glavni problem, tako Slovenije kot Evropske unije, na problem dolgoročne gospodarske rasti. Potrebno je opozoriti tudi na dejstvo, da je vlada premalo storila na področju ustvarjanja osnovnih pravil delovanja hipotekarnega bančništva, skladov rizičnega kapitala in spodbujanja integracij podjetij s tujim kapitalom ter spodbujanja izhodne internacionalizacije slovenskih podjetij. 2.2.2. ZAKLADNIŠTVO Konsolidirana bilanca javnega sektorja po metodologiji GFS-IMF kaže, da so se v obdobju med letom 1995 in 2002 celotni javnofinančni odhodki v primerjavi z BDP povečali z 40.9% na 42.5% in so v letu 2003 znašali 43.1% v istem obdobju pa so prihodki bolj ali manj stagnirali na ravni okoli 41%; tako se je država v letu 2002 zadolžila za dodatne 3% in v letu 2003 za 1.3%. Tudi v letu 2004 presežek ni predviden. Tako veliki javnofinančni prihodki in odhodki pa po pravilu vodijo do t.i. fiskalnega mešanja, ko je ista skupina prebivalcev hkrati obdavčena in subvencionirana, kar vodi do neučinkovitosti. Trend povečane rasti zadolževanja je pričakovati tudi v postopku sprejemanja evra prek ERM2, saj je pričakovati z začeto politiko zniževanja donosov na blagajniške zapise in zniževanja aktivnih obrestnih mer povečanje zadolževanja podjetij in prebivalstva doma in posledično povečanje uvoza. Neodgovorna fiskalna politika ima za posledico znižanje investicij, inflacijo in zadolževanje v tujini. Slovenija ostaja po deležu javnih izdatkov v BDP eno izmed najbolj obremenjenih gospodarstev v Evropa. Prav zato tudi upadajočih prihodkov ni mogoče nadomestiti z novimi davki, saj bi prav to zmanjšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Posledično je znašal javni dolg konec novembra 2003 že slabih 13 milijard evrov. 2.2.3. PODROČJE CARINSKIH, DAVČNIH IN DRUGIH JAVNIH PRIHODKOV Problem davčnega sistema Slovenije je izredno visoka efektivna obdavčitev zaposlenih, ki je v letu 2003 znašala kar 33.1% bruto plače, kar je npr. dvakrat več kot na Irskem. Efektivna obdavčitev kapitala pa znaša le 12.4% od dobička pred obdavčitvijo, kar predstavlja drugo najnižjo stopnjo v razširjeni EU. Visoka mejna davčna stopnja pomeni, da se zmanjšuje ponudba tistih delavcev, ki so najbolj produktivni. Poleg tega je učinkovitosti finančnega sistem odvisna tudi od učinkovite izterljivosti. Velja omeniti, da se je v mednarodni raziskavi učinkovitosti davčnega sistem, ki jo je opravil WEF (2002-03), Slovenija uvrstila na 27. mesto za Madžarsko in Estonijo. 2.2.4. PRORAČUN Empirične študije kažejo, da povečanje javnega sektorja manjša gospodarsko rast. Pri tem je potrebno opozoriti, da poraba javnega denarja v Sloveniji ni preučevana po ekonomskih merilih, ampak po tem, ali ustreza birokratskim merilom o ustreznosti razpisov, itd. Pri tako velikem deležu javnih financ pa praviloma prihaja do fiskalnega mešanja, kar ima za posledico mrtvo izgubo. 2. 3. ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT 2.3.1. Osnovna šola 1. Reforma osnovne šole ne daje ustreznih rezultatov: 1. Učni načrti so preobsežni in premalo prenovljeni. Podobno je z učbeniki, predmetov je preveč. Ekstenzivnost ni vplivala ugodno na kakovost pouka. 2. Devetletko so uvedli brez celovite analize delovanja osemletke, brez eksperimentalne faze, ki omogoča kasnejše odpravljanje slabosti, brez upoštevanja pripomb ravnateljev, učiteljev, strokovne javnosti in staršev, ki nimajo možnosti demokratičnega soupravljanja. 2. Posledice: – učitelji izgubljajo avtoriteto, avtonomijo, ugled in možnosti, da bi odgovorno in celovito izvajali vzgojno-izobraževalni proces. – učenci so preobremenjeni z osvajanjem prevelikih količin podatkov in informacij, z nenehnim pisnim preverjanjem znanja, s t.i. nivojskim poukom, s težkimi torbami, z obsežnim šolskim delom po pouku na domu ipd. Vse to povzroča strese, slabo počutje, odpor do šole in učenja, slabe odnose in rivalstvo, negativno samopodobo ipd. Niso deležni ustrezne vzgoje; fetišiziranje učenčevih pravic in svoboščin brez spremljajočih dolžnosti reproducira neomikanost in neodgovornost. Negativne posledice prinaša tudi zunanja diferenciacija v zadnji triadi. Nujna je vključitev vsaj tistih interesnih dejavnosti med izbirne vsebine, ki jih že plačuje država (pocenitev šole in razbremenitev dijakov). 3. Sistem predšolske vzgoje je nedorečen, zlasti z vidika financiranja. 2.3.2. Srednja šola Tudi sistem srednjega šolstva ne dopušča učiteljem in šolam zadostne avtonomije. Učitelji so preobremenjeni z obilico opravil za zadovoljitev šolske birokracije, kot nosilci vzgojno-izobraževalnega dela nimajo možnosti učinkovitega institucionalnega vpliva na srednješolsko politiko. Preobsežni in premalo vsebinsko prenovljeni učni načrti povzročajo preobremenjenost dijakov. V učnih načrtih je premalo vsebovan sklop t.i. vzgojnih predmetov, ki bi inkulturirali vzgojne, estetske, moralne in druge vrednote. Tako je npr. glasbena šola celo izključena iz izbirnih vsebin, domovinske vzgoje praktično ni. Poseben problem v srednjih šolah je neprimerno vedenje, saj je sistem sankcij zbirokratiziran in neučinkovit. Prevelik poudarek je na sistemu “učenja na pamet”. Maturitetni izpitni katalogi niso kompatibilni z učnimi načrti, ne dopuščajo dovolj izbirnosti, maturitetne komisije ne delujejo dobro. V poklicnem in strokovnem izobraževanju ne omogoča zadovoljivo prehodnost med poklici. Neurejena je prehrana dijakov in prevozi v šole , kar povzroča zelo različne finančne obremenitve družin, še posebej tistih iz oddaljenih krajev. 2.3.3. Višje in visoko šolstvo in univerza Slovenci po doseženi formalni izobrazbi zaostajamo za evropskim povprečjem, še bolj pa po funkcionalni pismenosti. Razlog za to je v tem, da je ponudba univerze ter višjega in visokega šolstva glede na potrebe in razvojne potenciale slovenske družbe preslaba. Premalo število in prevelike univerze, kot je npr. ljubljanska, s svojim monopolnim položajem na trgu dušijo zdravo konkurenčnost in s tem kakovost ponujenih storitev in študija. Sistem ni dovolj odziven na potrebe družbe, zlasti gospodarstva, zato je stopnja uporabnosti znanj in sposobnosti slovenskih diplomantov prenizka, vprašljiva pa tudi konkurenčnost znotraj skupnega trga dela Evropske Unije. Ponudba študijskih vsebin je izrazito asimetrična v škodo naravoslovnih in tehničnih ved. Naravoslovni deficit lahko zaradi neugodnih demografskih gibanj postane trajna slabost našega visokošolskega in univerzitetnega življenja, kar lahko bistveno vpliva na razvoj. 2.3.4. Znanost Slovenija tehnološko nazaduje, ker nima niti ustrezne znanstveno raziskovalne organiziranosti, niti politike, niti postavljenih strateških ciljev razvoja znanosti. Zakon npr. ne vključuje univerz kot enakovrednih raziskovalnih partnerjev raziskovalnim inštitutom, kar pomeni, da produkcija znanja ni dovolj povezana s transferjem znanja, niti z uporabniki, kot je gospodarstvo, kjer ne nastaja dovolj novih delovnih mest z veliko dodano vrednostjo. Posledica tega je tudi, da Slovenija še ni inovativna družba. Znanosti se namenja premalo sredstev, poleg tega pa se raziskovalna sredstva prevečkrat delijo negospodarno, večkrat na podlagi utrjenih razmerij moči med znanstvenimi organizacijami in ne na podlagi pričakovanih rezultatov in družbenih potreb. Pogosto se pojavlja nepreglednost, celo prikrojevanje kriterijev, slab nadzor nad porabo ipd. Kadrovska politika, kot je npr. imenovanja v svete, ne upošteva kriterijev kakovosti in mednarodnega ugleda. Poseben problem je nedorečenost znanstveno raziskovalne politike na področju humanističnih in družbenih ved, ki soustvarjajo kulturo v širšem smislu in so odločilne za razvoj slovenske nacionalne, kulturne in demokratične zavesti, za njeno utrditev in modernizacijo. 2.3.5 Šport V Sloveniji ni dolgoročne strategije množičnega športa, ne dorečenih prioritet vrhunskega športa. Športna birokracija se je pretirano razrasla, pri kadrovanju na državni in lokalni ravni prevladujejo politični in ne strokovni kriteriji. Delitev javnih sredstev za projekte ni dovolj pregledna. Na področju športa ni stimulativne davčne politike. 2.3.6. Investicije V Sloveniji je vse preveč investicijskih tokov usmerjenih v ‘zidove’, premalo pa v opremo in programe. Na nobeni ravni šolstva ni uveden sistem merljivosti učinkovitosti naložb. Načrti investicijskega vzdrževanja šol in nepremičnin so stihijski in neusklajeni, prav tako ni celovitih vsakoletnih poročil o načrtih, porabi in realizaciji. 2.4. KMETIJSTVO Kmetijska reforma ni izvedena in še vedno prevladuje velika parcelna in posestna razdrobljenost. Kmetije so majhne, prevladuje mala posest (nekaj ha), pa tudi parcelna struktura je izredno slaba (nekaj a). To onemogoča racionalno in ekonomično proizvodnjo, zato vsako leto propade cca 3000 kmetij. Ker ta zemljišča ostanejo večinoma neobdelana, propada kulturna krajina in pokrajina se zarašča, s tem pa se zmanjšuje tudi osnova za črpanje