Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje mag. Andreja Bručana
torek, 12. 12. 2006 Stališče poslanske skupine je predstavil Franc Jazbec.
Franc Jazbec: Danes obravnavamo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zdravje mag. Andreja Bručana, ki jo je v postopek vložila LDS v času lokalnih volitev. To obdobje je bilo s pisanjem interpelacij kar plodno. V tem času, tik pred lokalnimi volitvami, smo tako dobili prve interpelacije. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo z veliko pozornostjo proučili vloženo interpelacijo in očitke v njej. Prav tako smo z veliko pozornostjo proučili vsebino odgovorov ministra za zdravje na podane očitke v interpelaciji. Po proučiti obeh besedil ocenjujemo, da je vložena interpelacija o delo in odgovornosti ministra za zdravje neupravičena. Da je interpelacija neupravičena, govorijo naslednji poudarki. Liberalna demokracija Slovenije oziroma prejšnji minister za zdravje, dr. Dušan Keber, so jo vložili v času lokalnih volitev in s tem navidezno prikrili razdrobljenost LDS, ki se je v tem obdobju, kot kaže, razdelil v štiri različne skupine. Tako imenovano Jankovićevo listo, Drnovškovo gibanje, Poslanski klub LDS in Kacinovo frakcijo. Zato ta interpelacija zgolj spominja na boj LDS s samim seboj. Predlagatelji interpelacije obtožbe zoper ministra za zdravje mag. Bručana utemeljujejo z nepopolnimi in prirejenimi podatki in neresničnimi ter zavajajočimi trditvami.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke obenem želim poudariti, da se nam zdi o predlagatelju zelo neetično predvsem to, da pri državljankah in državljanih po nepotrebnem in povsem neupravičeno ustvarjajo zaskrbljenost glede razmer v slovenskem zdravstvu. Na tem mestu je potrebno poudariti, da se lahko v Sloveniji pohvalimo z veliko stopnjo zdravstvene varnosti, visoko stopnjo strokovnosti in da smo po številnih raziskavah uvrščeni na prvo mesto med novimi članicami Evropske unije in v prvo polovico med vsemi petindvajsetimi članicami Evropske unije. Tako naj omenim raziskavo o kakovosti zdravstvenega sistema, kjer je med petindvajsetimi članicami Evropske unije Slovenija v skupnem rezultatu pristala na dvanajstem mestu, pred Veliko Britanijo, Grčijo, Portugalsko in Irsko, poleg tega je, kot že navedeno, prva izmed novih članic Evropske unije. Po učinkovitosti porabljenih sredstev je Slovenija prehitela vse članice Evropske unije, kar je izjemen dosežek. Poročilo je bilo narejeno na podlagi podatkov iz leta 2005. Ob enem je potrebno poudariti, da se je Slovenija uvrstila na zavidljivo 5 mesto po nivoju obravnave bolnikov, na 7 mesto po izidih zdravljenja in na 8 mesto po zagotavljanju pravic pacientov.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v celoti podpiramo delo ministra za zdravje.
Če podrobneje pogledamo vsebino interpelacije, ne moremo mimo dejstva, da v njej sedanjemu ministru očitate tisto, česar sami niste zmogli v dvanajstih letih svojega vladanja. Tako ob primerjavi sedanjega stanja s tistim, ko je Ministrstvo za zdravje vodil dr. Keber, lahko ugotovimo, da je interpelacija napisana tako, kot bi jo bilo potrebno napisati pred nekaj leti njemu samemu. Interpelacija na 46-ih strani vsebuje 7 očitkov. Najbolj glasen očitek je na področju podeljevanja koncesij v zdravstvu. Navedeni očitek, z navedbami o divji privatizaciji, je popolnoma neutemeljen in neupravičen.
Pri podeljevanju koncesij v zdravstvu gre za javno zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo tudi zasebniki. Zdravniki s koncesijo še naprej ostajajo v javnem sektorju, pri čemer velja poudariti, da storitve plačuje zdravstvena zavarovalnica. Za bolnike se tako povečuje dostopno zdravstvenih storitev ne pa socialna diferenciacija. S podeljevanjem koncesij je Ministrstvo za zdravje razširilo mrežo javne zdravstvene službe, povečalo dostopnost do storitev in posledično tudi skrajšalo nekatere čakalne dobe. Koncesije, ki se ministru za zdravje očitajo, ne pomenijo razpada javnega sistema, koncesionarji, kot že povedano, delujejo v sistemu javnega zdravstva kot državno javno zdravstvo. Pri podeljevanju koncesij se upoštevajo določila veljavne zakonodaje s področja izvajanja zdravstvene dejavnosti Zakon o zdravstveni dejavnosti. Pri tem je potrebno poudariti, da koncesije v okviru primarnega zdravstva, kar se očita ministru, podeljujejo občine oziroma v njihovem imenu župani. Koncesije na primarni ravni podeljujejo občine, Ministrstvo za zdravje daje le soglasje, kar pomeni, da se ministrstvo strinja s prestopnim prehodom na koncesijski način dela na primarni ravni, pri čemer je za to nujna predhodna odločitev občine. Na očitek, da je izostanek dežurstev pri sofinanciranju urgentne službe, je potrebno tudi poudariti, da je v pogodbah s koncesionarji zapisano le, da so ti dolžni izvajati dežurstvo. Za izvajanje v praksi pa sta odgovorna direktor zdravstvenega doma in župan občine. Velja poudariti, da je dežurna služba financirana posebej, izven primarnega zdravstva in posebej dežurstva in urgence. Koncesije za opravljanje javne službe na sekundarni ravni podeljujejo z odločbo Ministrstvo za zdravje, pri tem mora Ministrstvo za zdravje pridobiti mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice ali strokovnega združenja.
V začetku leta 2005 je bilo na Ministrstvu za zdravje nerešenih dobrih 100 vlog. V letu 2005 je Ministrstvo za zdravje obravnavalo vloge zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester na primarni ravni, ki so zaprosili za podelitev koncesije na občini, in izdali soglasje, v kolikor so imeli vsa zbrana mnenja pozitivna, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in mnenje pristojne zbornice. Na sekundarni ravni je ministrstvo podelilo 46 koncesij novim specialistom, ki so bili zaposleni v bolnišnicah 17, v zdravstvenih domovih 18 oziroma so delovali izven mreže javne zdravstvene službe 11, vendar vsi niso uspeli skleniti pogodbe z zdravstveno zavarovalnico. V letu 2005 je zdravstvena zavarovalnica z novimi zasebnimi izvajalci sklenila 99 novih pogodb, 24 na specialistični ravni, 39 na področju zobozdravstva, 23 na področju splošne medicine in 13 na področju zdravstvene nege. V letu 2005 so namreč partnerji v splošnem dogovoru predvideli dodatna sredstva za širitve programov na določenih področjih in jih namenili tudi za širitev mreže sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti v višini 410 milijonov tolarjev na letni ravni za nove koncesije ali večji obseg programov. V letu 2006 so izdali 111 soglasij in podelil koncesije na primarni ravni 80 zdravnikom. Na sekundarni ravni pa se je podelilo 14 koncesij. Ministrstvo za zdravje je postopke podeljevanja koncesij vselej vodilo v skladu z obstoječo zakonodajo, pri čemer je vedno sodelovalo z vodstvi javnih zavodov. Ministrstvo za zdravje je tako razširilo mrežo javne zdravstvene službe, povečalo dostopnost do storitev in skrajšalo nekatere čakalne dobe. Podeljevanje koncesij namerava ministrstvo zato širiti z novim Zakonom o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti. Pregledno podeljevanje koncesij z izboljšano regulacijo bo omogočilo večjo učinkovitost zdravstvenega sistema in izboljšalo njegovo kakovost. Tako je nedvomno, da vsi, ki dobijo koncesijo, opravljajo in delujejo še naprej v mreži javnega zdravstva, ki ga plačuje zdravstvena zavarovalnica, zato se pacientom in bolnikom v smislu dodatnega plačevanja ne spreminja ničesar. Pri tem velja opozoriti na članek v Dnevniku,19.10.2006, z naslovom Interpelacija vnaša nemir. V katerem tudi predsednik zdravniške zbornice prof. Pegan zavrača očitke o divji privatizaciji in slabo organizirani službi v zdravstvu. Predsednik zdravniške zbornice v zvezi s koncesijami poudarja tudi, da gre za samostojno delo, samostojno razpolaganje s sredstvi in boljšo organizacijo dela. Med drugim govori o slabem delu bivšega ministra tudi podatek, da je dr. Zoran Arnež, strokovni direktor v Kliničnem centru že pred leti opozarjal, da je dr. Keber kot minister za opravljanje zdravstvenega sistema porabil skoraj 4 milijone evrov, od katerih pa v bolnišnici ni bilo konkretnih rezultatov. Iz vsega naštetega izhaja, da želi LDS in Jelko Kacin preko interpelacije konsolidirati svojo stranko, ob vsem tem pa le vnaša nemir med zdravnike in bolnike. Med največjimi podpihovalci kritik o umirjanju javnega zdravstva je tudi gospa Nevenka Lekše, ki pa si prav gotovo ne zasluži naziva neodvisnega strokovnjaka, ker je javno znano, da je gospa Lekše članica Sveta Ženskega foruma Socialnih demokratov. Kakšen organ je Svet Ženskega foruma Socialnih demokratov lahko najdemo na spletnih straneh stranke Socialnih demokratov. Gre za avtonomno politično interesno združenje, ki v času med dvema kongresoma, ki je največji organ navedenega foruma, samostojno določa svojo politiko, enakopravno sodeluje pri oblikovanju politike stranke. Tako, da v tem delu ne moremo govoriti, da gospa Lekše lahko predstavlja neodvisno in nepolitično civilno družbo, obenem pa je potrebno poudariti, da gospa Lekše na svoje okrogle mize ne vabi predstavnikov Ministrstva za zdravje in ostalih institucij, ki bi lahko podali odgovore na številna vprašanja na področju podeljevanja koncesij. Gre za pristransko in neetično podpihovanje o umiranju javnega zdravstva. Med drugim se kot neodvisni strokovnjaki v odboru gibanja za ohranitev javnega zdravstva najdejo tudi naslednja imena. Zraven Nevenke Lekše, ki je članica Ženskega foruma SD, članica Predsedstva delovne zveze pri SD, članica Sveta Četrtne skupnosti Vič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, kandidatka za članico Državnega sveta RS. Najdejo se še naslednja imena dr. Andreja Černak Meglič, ki je leta 2000 kandidirala na listi Združene liste socialnih demokratov na državnozborskih volitvah, letos pa kandidirala za mestno svetnico v Ljubljani. Vinko Gobec, na skupni listi LDS in DeSUS za evropske volitve je leta 2004 kandidiral na četrtem mestu, obenem je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenija. Dr. Spomenka Hribar, članica Programskega sveta RTV na predlog Foruma 21 in ustanovna članica Foruma 21. Dr. Maja Jogan, Forum 21 in kandidatna za mestno svetnico na listi SD. Dr. Dušan Keber, pisec manifesta in član Liberalne demokracije Slovenija in še bi se jih dalo takole naštevati. Tako je potrebno še enkrat poudariti, da v resnici ne gre za nobeno privatizacijo zdravstva, ampak se v javno zdravstveno mrežo uvaja možnost zasebnega dela zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Takšne koncesije se podeljujejo izključno s strani občin in minister ima pri tem vlogo samo v izdaji mnenja, ki pa je do podeljevalca koncesij neobvezujoče. Vsekakor pa minister nima negativnega odnosa do zasebnega dela v zdravstvu. Če se na ta način prispeva k večji dostopnosti do zdravstvenih storitev in večji kvaliteti, v prid temu govori tudi anketa med uporabniki zdravstvenih storitev. Anketo je izdelal Institut gospoda Toša, ki v 66 % ocenjujejo storitve zasebnega zdravnika za boljše, 32 % ne čuti razlike in samo 2 % jih ocenjuje za slabše. Vseh sedem očitkov, ki jih predlagatelji navajajo v interpelaciji se navezujejo na dediščino prejšnje vladavine Liberalne demokracije, na probleme, ki jih sami niso rešili, torej na operacijske mize, dolge čakalne dobe, neurejeno koncesijsko dejavnost, neurejeno laboratorijsko dejavnost, vzajemno in podobno. V zvezi z očitkom nesprejetja ustrezne zakonodaje, nacionalnega plana in strategije zdravstvenega varstva je potrebo poudariti naslednje. Sprejeti so bili vsi zakoni, ki so bili povezani z vstopom Slovenije v EU, morali bi biti že v prejšnjem mandatu. V tem mandatu je bilo sprejetih že devet zakonov in cela vrsta pravilnikov, šest vsebinsko zahtevnih zakonov, pa je v pripravi. V javni razpravi je tudi Zakon o pravicah pacientov, ki ga bo ministrstvo zaradi celostne rešitve v kratkem vložilo v zakonodajni postopek. Problem v zvezi z nabavo operacijskih miz je rešen. Pri rešitvi navedenega problema, ki se vleče še iz prejšnjega mandata ministra Kebra, se je potrebno zavedati tudi kompleksnosti zakonodaje na področju javnih naročil, ki je posledično omogočila zaskrbljujoče stanje pri tem zelo perečem problemu. Operacijske mize so že na poti, v nekaterih bolnišnicah so tudi že zmontirane. V zvezi z očitkom klientelizma pri nabavah medicinske opreme in nenadzorovanega preizkušanja zdravil je potrebno poudariti naslednje. Vsa nabava je potekala preko javnih razpisov in odločitev Državne revizijske komisije. Preizkušanje zdravil poteka pod skrbnim, strokovnim nadzorom in v skladu z zakonodajo, kar je bilo že ugotovljeno tudi v večurni razpravi v državnem zboru na Odboru za zdravstvo. V zvezi z očitkom na dolge čakalne dobe je potrebno poudariti naslednje. Minister za zdravje je ob prevzemu vodenja ministrstva podeljeval tudi 77 342 čakajočih, pri čemer je bilo število že v letu 2005 zmanjšano na 50 261. Torej za 35 %. Čakalne dobe so se tako v letu 2005 povsod skrajšale, razen v nekaterih primerih.
Eden izmed očitkov je tudi področje Vzajemne zavarovalnice. Tukaj je potrebno opozoriti, da je bila na predlog Ministrstva za zdravje v državnem zboru sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gre za področje izravnalnih shem, s čimer se je zagotovila socialna varnost starejše populacije.
Vzajemna družba za vzajemno zavarovanje je načrtovala statusno preoblikovanje iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo, zaradi tega smo v začetku letošnjega leta v državnem zboru sprejeli avtentično razlago Zakona o zavarovalništvu, zaradi zaščite interesa zavarovalcev, javnega interesa, da bi morebitni postopek preoblikovanja potekal preverljivo in pregledno. Tukaj smo zaščitili interese zavarovancev, pri tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da to ni v pristojnosti ministra za zdravje, da bi nad postopki in poslovanjem Vzajemne opravljal nadzor, za kar je po veljavni zakonodaji pristojna Agencija za nadzorovalni nadzor. V zvezi s prvo zdravstveno asistenco je tudi potrebno opozoriti, da je za to področje pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
Glede očitka, da je na področju citopatologije neurejeno stanje in neučinkovita kontrola, je potrebno omeniti naslednje. V poslanski skupini smo v začetku leta 2005 podali zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ za zdravstvo, da se opravi razprava o stanju na področju citopatologije in ugotovi takratno stanje na tem področju. Decembra 2004 se je namreč Ministrstvo za zdravje odločilo preveriti, če se dejavnost laboratorijskega pregledovanja brisov materničnega vratu opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo navedeno področje. Navedena razprava se je opravila tudi v začetku letošnjega leta. Na podlagi sprejetega sklepa na seji Odbora za zdravje, 27.1.2006, je Ministrstvo za zdravje posredovalo informacijo o urejanju področja izvajanja laboratorijskega pregledovanja brisov materničnega vratu in zagotavljanja zdravstvenega varstva na področju zgodnjega odkrivanja predrakave spremembe materničnega vratu.
Ministrstvo za zdravje je v zvezi z navedeno problematiko, zaradi ugotavljanja pogoja za delo laboratorija, ukrepalo tako, da je 2.3.2005 napovedalo ogled laboratorija Gospodarske družbe SIZE, d. o. o., Iz poročila je razvidno, da je bilo pri tem ugotovljeno, da laboratorij družbe SIZE, d. o. o., svojo dejavnost laboratorijskega pregledovanja brisov materničnega vratu ne opravlja na naslovu, na katerem je bilo, zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev potrebno odpraviti omenjen ugled. O tem je Ministrstvo za zdravje med drugim obvestilo tudi tržni inšpektorat. Tržni inšpektorat je opravil ogled družbe v drugih prostorih, na novem naslovu 17.5.2006, izdal odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti pregledovanja brisov dokler za družbo SIZE, d. o. o., ne pridobi dovoljenja ministrstva. Ministrstvo oziroma strokovna komisija je ogled laboratorija družbe SIZE, d. o. o., na predlog vloge podjetja SIZE z 18.9.2006 opravilo 10.10.2006. Ministrstvo za zdravje je ob enem pripravilo spremembe že obstoječih predpisov, ki urejajo področje zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu in to posebej v zvezi z izvajanjem državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih spremembe materničnega vratu. S predlaganimi spremembami, ki so v strokovnem usklajevanju, bodo določeni pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati vsi izvajalci zdravstvenih storitev, torej tudi laboratoriji, ki bodo sodelovali v državnem programu zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu. V skladu z zahtevo zagotavljanja, povečanja kvalitete storitev in izboljšanja stanja na področju citopatoloških raziskav je bilo izdano dovoljenje za opravljanje te dejavnosti Patološkemu inštitutu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, medtem ko je laboratorij Zdravstvenega doma Ljubljana prenehal delovati. Poleg tega je na Onkološkem inštitutu začela delovati šola za presejalce, med vodstvom v svetu zelo priznanih strokovnjakov, za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu.
Na podlagi navedenega je razvidno ukrepanje ministra za zdravje na področju citopatologije. Tako je minister za zdravje prispeval k bistvenem izboljšanju razmer z naslednjimi rešitvami. Laboratorije vodijo strokovno usposobljeni specialisti. Razpisuje in omogoča se izobraževanja za pridobitev specializacije anatomske patologije in citopatologije. V tem mandatu je povečanje že za 60 % glede na celoten mandat prejšnjega ministra. Odprta je tudi šola za presejalce brisov, začel je delovati laboratorij na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki bo omogočil vzpostavitev referenčnega laboratorija.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, kot že rečeno, vložene interpelacije o delu in odgovornosti ministra za zdravje ne bomo podprli. Na očitke je minister za zdravje, mag. Bručan podal prepričljive odgovore, ki so utemeljeni s preverjenimi podatki.
Franc Jazbec: Danes obravnavamo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zdravje mag. Andreja Bručana, ki jo je v postopek vložila LDS v času lokalnih volitev. To obdobje je bilo s pisanjem interpelacij kar plodno. V tem času, tik pred lokalnimi volitvami, smo tako dobili prve interpelacije. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo z veliko pozornostjo proučili vloženo interpelacijo in očitke v njej. Prav tako smo z veliko pozornostjo proučili vsebino odgovorov ministra za zdravje na podane očitke v interpelaciji. Po proučiti obeh besedil ocenjujemo, da je vložena interpelacija o delo in odgovornosti ministra za zdravje neupravičena. Da je interpelacija neupravičena, govorijo naslednji poudarki. Liberalna demokracija Slovenije oziroma prejšnji minister za zdravje, dr. Dušan Keber, so jo vložili v času lokalnih volitev in s tem navidezno prikrili razdrobljenost LDS, ki se je v tem obdobju, kot kaže, razdelil v štiri različne skupine. Tako imenovano Jankovićevo listo, Drnovškovo gibanje, Poslanski klub LDS in Kacinovo frakcijo. Zato ta interpelacija zgolj spominja na boj LDS s samim seboj. Predlagatelji interpelacije obtožbe zoper ministra za zdravje mag. Bručana utemeljujejo z nepopolnimi in prirejenimi podatki in neresničnimi ter zavajajočimi trditvami.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke obenem želim poudariti, da se nam zdi o predlagatelju zelo neetično predvsem to, da pri državljankah in državljanih po nepotrebnem in povsem neupravičeno ustvarjajo zaskrbljenost glede razmer v slovenskem zdravstvu. Na tem mestu je potrebno poudariti, da se lahko v Sloveniji pohvalimo z veliko stopnjo zdravstvene varnosti, visoko stopnjo strokovnosti in da smo po številnih raziskavah uvrščeni na prvo mesto med novimi članicami Evropske unije in v prvo polovico med vsemi petindvajsetimi članicami Evropske unije. Tako naj omenim raziskavo o kakovosti zdravstvenega sistema, kjer je med petindvajsetimi članicami Evropske unije Slovenija v skupnem rezultatu pristala na dvanajstem mestu, pred Veliko Britanijo, Grčijo, Portugalsko in Irsko, poleg tega je, kot že navedeno, prva izmed novih članic Evropske unije. Po učinkovitosti porabljenih sredstev je Slovenija prehitela vse članice Evropske unije, kar je izjemen dosežek. Poročilo je bilo narejeno na podlagi podatkov iz leta 2005. Ob enem je potrebno poudariti, da se je Slovenija uvrstila na zavidljivo 5 mesto po nivoju obravnave bolnikov, na 7 mesto po izidih zdravljenja in na 8 mesto po zagotavljanju pravic pacientov.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v celoti podpiramo delo ministra za zdravje.
Če podrobneje pogledamo vsebino interpelacije, ne moremo mimo dejstva, da v njej sedanjemu ministru očitate tisto, česar sami niste zmogli v dvanajstih letih svojega vladanja. Tako ob primerjavi sedanjega stanja s tistim, ko je Ministrstvo za zdravje vodil dr. Keber, lahko ugotovimo, da je interpelacija napisana tako, kot bi jo bilo potrebno napisati pred nekaj leti njemu samemu. Interpelacija na 46-ih strani vsebuje 7 očitkov. Najbolj glasen očitek je na področju podeljevanja koncesij v zdravstvu. Navedeni očitek, z navedbami o divji privatizaciji, je popolnoma neutemeljen in neupravičen.
Pri podeljevanju koncesij v zdravstvu gre za javno zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo tudi zasebniki. Zdravniki s koncesijo še naprej ostajajo v javnem sektorju, pri čemer velja poudariti, da storitve plačuje zdravstvena zavarovalnica. Za bolnike se tako povečuje dostopno zdravstvenih storitev ne pa socialna diferenciacija. S podeljevanjem koncesij je Ministrstvo za zdravje razširilo mrežo javne zdravstvene službe, povečalo dostopnost do storitev in posledično tudi skrajšalo nekatere čakalne dobe. Koncesije, ki se ministru za zdravje očitajo, ne pomenijo razpada javnega sistema, koncesionarji, kot že povedano, delujejo v sistemu javnega zdravstva kot državno javno zdravstvo. Pri podeljevanju koncesij se upoštevajo določila veljavne zakonodaje s področja izvajanja zdravstvene dejavnosti Zakon o zdravstveni dejavnosti. Pri tem je potrebno poudariti, da koncesije v okviru primarnega zdravstva, kar se očita ministru, podeljujejo občine oziroma v njihovem imenu župani. Koncesije na primarni ravni podeljujejo občine, Ministrstvo za zdravje daje le soglasje, kar pomeni, da se ministrstvo strinja s prestopnim prehodom na koncesijski način dela na primarni ravni, pri čemer je za to nujna predhodna odločitev občine. Na očitek, da je izostanek dežurstev pri sofinanciranju urgentne službe, je potrebno tudi poudariti, da je v pogodbah s koncesionarji zapisano le, da so ti dolžni izvajati dežurstvo. Za izvajanje v praksi pa sta odgovorna direktor zdravstvenega doma in župan občine. Velja poudariti, da je dežurna služba financirana posebej, izven primarnega zdravstva in posebej dežurstva in urgence. Koncesije za opravljanje javne službe na sekundarni ravni podeljujejo z odločbo Ministrstvo za zdravje, pri tem mora Ministrstvo za zdravje pridobiti mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice ali strokovnega združenja.
V začetku leta 2005 je bilo na Ministrstvu za zdravje nerešenih dobrih 100 vlog. V letu 2005 je Ministrstvo za zdravje obravnavalo vloge zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester na primarni ravni, ki so zaprosili za podelitev koncesije na občini, in izdali soglasje, v kolikor so imeli vsa zbrana mnenja pozitivna, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in mnenje pristojne zbornice. Na sekundarni ravni je ministrstvo podelilo 46 koncesij novim specialistom, ki so bili zaposleni v bolnišnicah 17, v zdravstvenih domovih 18 oziroma so delovali izven mreže javne zdravstvene službe 11, vendar vsi niso uspeli skleniti pogodbe z zdravstveno zavarovalnico. V letu 2005 je zdravstvena zavarovalnica z novimi zasebnimi izvajalci sklenila 99 novih pogodb, 24 na specialistični ravni, 39 na področju zobozdravstva, 23 na področju splošne medicine in 13 na področju zdravstvene nege. V letu 2005 so namreč partnerji v splošnem dogovoru predvideli dodatna sredstva za širitve programov na določenih področjih in jih namenili tudi za širitev mreže sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti v višini 410 milijonov tolarjev na letni ravni za nove koncesije ali večji obseg programov. V letu 2006 so izdali 111 soglasij in podelil koncesije na primarni ravni 80 zdravnikom. Na sekundarni ravni pa se je podelilo 14 koncesij. Ministrstvo za zdravje je postopke podeljevanja koncesij vselej vodilo v skladu z obstoječo zakonodajo, pri čemer je vedno sodelovalo z vodstvi javnih zavodov. Ministrstvo za zdravje je tako razširilo mrežo javne zdravstvene službe, povečalo dostopnost do storitev in skrajšalo nekatere čakalne dobe. Podeljevanje koncesij namerava ministrstvo zato širiti z novim Zakonom o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti. Pregledno podeljevanje koncesij z izboljšano regulacijo bo omogočilo večjo učinkovitost zdravstvenega sistema in izboljšalo njegovo kakovost. Tako je nedvomno, da vsi, ki dobijo koncesijo, opravljajo in delujejo še naprej v mreži javnega zdravstva, ki ga plačuje zdravstvena zavarovalnica, zato se pacientom in bolnikom v smislu dodatnega plačevanja ne spreminja ničesar. Pri tem velja opozoriti na članek v Dnevniku,19.10.2006, z naslovom Interpelacija vnaša nemir. V katerem tudi predsednik zdravniške zbornice prof. Pegan zavrača očitke o divji privatizaciji in slabo organizirani službi v zdravstvu. Predsednik zdravniške zbornice v zvezi s koncesijami poudarja tudi, da gre za samostojno delo, samostojno razpolaganje s sredstvi in boljšo organizacijo dela. Med drugim govori o slabem delu bivšega ministra tudi podatek, da je dr. Zoran Arnež, strokovni direktor v Kliničnem centru že pred leti opozarjal, da je dr. Keber kot minister za opravljanje zdravstvenega sistema porabil skoraj 4 milijone evrov, od katerih pa v bolnišnici ni bilo konkretnih rezultatov. Iz vsega naštetega izhaja, da želi LDS in Jelko Kacin preko interpelacije konsolidirati svojo stranko, ob vsem tem pa le vnaša nemir med zdravnike in bolnike. Med največjimi podpihovalci kritik o umirjanju javnega zdravstva je tudi gospa Nevenka Lekše, ki pa si prav gotovo ne zasluži naziva neodvisnega strokovnjaka, ker je javno znano, da je gospa Lekše članica Sveta Ženskega foruma Socialnih demokratov. Kakšen organ je Svet Ženskega foruma Socialnih demokratov lahko najdemo na spletnih straneh stranke Socialnih demokratov. Gre za avtonomno politično interesno združenje, ki v času med dvema kongresoma, ki je največji organ navedenega foruma, samostojno določa svojo politiko, enakopravno sodeluje pri oblikovanju politike stranke. Tako, da v tem delu ne moremo govoriti, da gospa Lekše lahko predstavlja neodvisno in nepolitično civilno družbo, obenem pa je potrebno poudariti, da gospa Lekše na svoje okrogle mize ne vabi predstavnikov Ministrstva za zdravje in ostalih institucij, ki bi lahko podali odgovore na številna vprašanja na področju podeljevanja koncesij. Gre za pristransko in neetično podpihovanje o umiranju javnega zdravstva. Med drugim se kot neodvisni strokovnjaki v odboru gibanja za ohranitev javnega zdravstva najdejo tudi naslednja imena. Zraven Nevenke Lekše, ki je članica Ženskega foruma SD, članica Predsedstva delovne zveze pri SD, članica Sveta Četrtne skupnosti Vič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, kandidatka za članico Državnega sveta RS. Najdejo se še naslednja imena dr. Andreja Černak Meglič, ki je leta 2000 kandidirala na listi Združene liste socialnih demokratov na državnozborskih volitvah, letos pa kandidirala za mestno svetnico v Ljubljani. Vinko Gobec, na skupni listi LDS in DeSUS za evropske volitve je leta 2004 kandidiral na četrtem mestu, obenem je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenija. Dr. Spomenka Hribar, članica Programskega sveta RTV na predlog Foruma 21 in ustanovna članica Foruma 21. Dr. Maja Jogan, Forum 21 in kandidatna za mestno svetnico na listi SD. Dr. Dušan Keber, pisec manifesta in član Liberalne demokracije Slovenija in še bi se jih dalo takole naštevati. Tako je potrebno še enkrat poudariti, da v resnici ne gre za nobeno privatizacijo zdravstva, ampak se v javno zdravstveno mrežo uvaja možnost zasebnega dela zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Takšne koncesije se podeljujejo izključno s strani občin in minister ima pri tem vlogo samo v izdaji mnenja, ki pa je do podeljevalca koncesij neobvezujoče. Vsekakor pa minister nima negativnega odnosa do zasebnega dela v zdravstvu. Če se na ta način prispeva k večji dostopnosti do zdravstvenih storitev in večji kvaliteti, v prid temu govori tudi anketa med uporabniki zdravstvenih storitev. Anketo je izdelal Institut gospoda Toša, ki v 66 % ocenjujejo storitve zasebnega zdravnika za boljše, 32 % ne čuti razlike in samo 2 % jih ocenjuje za slabše. Vseh sedem očitkov, ki jih predlagatelji navajajo v interpelaciji se navezujejo na dediščino prejšnje vladavine Liberalne demokracije, na probleme, ki jih sami niso rešili, torej na operacijske mize, dolge čakalne dobe, neurejeno koncesijsko dejavnost, neurejeno laboratorijsko dejavnost, vzajemno in podobno. V zvezi z očitkom nesprejetja ustrezne zakonodaje, nacionalnega plana in strategije zdravstvenega varstva je potrebo poudariti naslednje. Sprejeti so bili vsi zakoni, ki so bili povezani z vstopom Slovenije v EU, morali bi biti že v prejšnjem mandatu. V tem mandatu je bilo sprejetih že devet zakonov in cela vrsta pravilnikov, šest vsebinsko zahtevnih zakonov, pa je v pripravi. V javni razpravi je tudi Zakon o pravicah pacientov, ki ga bo ministrstvo zaradi celostne rešitve v kratkem vložilo v zakonodajni postopek. Problem v zvezi z nabavo operacijskih miz je rešen. Pri rešitvi navedenega problema, ki se vleče še iz prejšnjega mandata ministra Kebra, se je potrebno zavedati tudi kompleksnosti zakonodaje na področju javnih naročil, ki je posledično omogočila zaskrbljujoče stanje pri tem zelo perečem problemu. Operacijske mize so že na poti, v nekaterih bolnišnicah so tudi že zmontirane. V zvezi z očitkom klientelizma pri nabavah medicinske opreme in nenadzorovanega preizkušanja zdravil je potrebno poudariti naslednje. Vsa nabava je potekala preko javnih razpisov in odločitev Državne revizijske komisije. Preizkušanje zdravil poteka pod skrbnim, strokovnim nadzorom in v skladu z zakonodajo, kar je bilo že ugotovljeno tudi v večurni razpravi v državnem zboru na Odboru za zdravstvo. V zvezi z očitkom na dolge čakalne dobe je potrebno poudariti naslednje. Minister za zdravje je ob prevzemu vodenja ministrstva podeljeval tudi 77 342 čakajočih, pri čemer je bilo število že v letu 2005 zmanjšano na 50 261. Torej za 35 %. Čakalne dobe so se tako v letu 2005 povsod skrajšale, razen v nekaterih primerih.
Eden izmed očitkov je tudi področje Vzajemne zavarovalnice. Tukaj je potrebno opozoriti, da je bila na predlog Ministrstva za zdravje v državnem zboru sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gre za področje izravnalnih shem, s čimer se je zagotovila socialna varnost starejše populacije.
Vzajemna družba za vzajemno zavarovanje je načrtovala statusno preoblikovanje iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo, zaradi tega smo v začetku letošnjega leta v državnem zboru sprejeli avtentično razlago Zakona o zavarovalništvu, zaradi zaščite interesa zavarovalcev, javnega interesa, da bi morebitni postopek preoblikovanja potekal preverljivo in pregledno. Tukaj smo zaščitili interese zavarovancev, pri tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da to ni v pristojnosti ministra za zdravje, da bi nad postopki in poslovanjem Vzajemne opravljal nadzor, za kar je po veljavni zakonodaji pristojna Agencija za nadzorovalni nadzor. V zvezi s prvo zdravstveno asistenco je tudi potrebno opozoriti, da je za to področje pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
Glede očitka, da je na področju citopatologije neurejeno stanje in neučinkovita kontrola, je potrebno omeniti naslednje. V poslanski skupini smo v začetku leta 2005 podali zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ za zdravstvo, da se opravi razprava o stanju na področju citopatologije in ugotovi takratno stanje na tem področju. Decembra 2004 se je namreč Ministrstvo za zdravje odločilo preveriti, če se dejavnost laboratorijskega pregledovanja brisov materničnega vratu opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo navedeno področje. Navedena razprava se je opravila tudi v začetku letošnjega leta. Na podlagi sprejetega sklepa na seji Odbora za zdravje, 27.1.2006, je Ministrstvo za zdravje posredovalo informacijo o urejanju področja izvajanja laboratorijskega pregledovanja brisov materničnega vratu in zagotavljanja zdravstvenega varstva na področju zgodnjega odkrivanja predrakave spremembe materničnega vratu.
Ministrstvo za zdravje je v zvezi z navedeno problematiko, zaradi ugotavljanja pogoja za delo laboratorija, ukrepalo tako, da je 2.3.2005 napovedalo ogled laboratorija Gospodarske družbe SIZE, d. o. o., Iz poročila je razvidno, da je bilo pri tem ugotovljeno, da laboratorij družbe SIZE, d. o. o., svojo dejavnost laboratorijskega pregledovanja brisov materničnega vratu ne opravlja na naslovu, na katerem je bilo, zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev potrebno odpraviti omenjen ugled. O tem je Ministrstvo za zdravje med drugim obvestilo tudi tržni inšpektorat. Tržni inšpektorat je opravil ogled družbe v drugih prostorih, na novem naslovu 17.5.2006, izdal odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti pregledovanja brisov dokler za družbo SIZE, d. o. o., ne pridobi dovoljenja ministrstva. Ministrstvo oziroma strokovna komisija je ogled laboratorija družbe SIZE, d. o. o., na predlog vloge podjetja SIZE z 18.9.2006 opravilo 10.10.2006. Ministrstvo za zdravje je ob enem pripravilo spremembe že obstoječih predpisov, ki urejajo področje zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu in to posebej v zvezi z izvajanjem državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih spremembe materničnega vratu. S predlaganimi spremembami, ki so v strokovnem usklajevanju, bodo določeni pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati vsi izvajalci zdravstvenih storitev, torej tudi laboratoriji, ki bodo sodelovali v državnem programu zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu. V skladu z zahtevo zagotavljanja, povečanja kvalitete storitev in izboljšanja stanja na področju citopatoloških raziskav je bilo izdano dovoljenje za opravljanje te dejavnosti Patološkemu inštitutu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, medtem ko je laboratorij Zdravstvenega doma Ljubljana prenehal delovati. Poleg tega je na Onkološkem inštitutu začela delovati šola za presejalce, med vodstvom v svetu zelo priznanih strokovnjakov, za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu.
Na podlagi navedenega je razvidno ukrepanje ministra za zdravje na področju citopatologije. Tako je minister za zdravje prispeval k bistvenem izboljšanju razmer z naslednjimi rešitvami. Laboratorije vodijo strokovno usposobljeni specialisti. Razpisuje in omogoča se izobraževanja za pridobitev specializacije anatomske patologije in citopatologije. V tem mandatu je povečanje že za 60 % glede na celoten mandat prejšnjega ministra. Odprta je tudi šola za presejalce brisov, začel je delovati laboratorij na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki bo omogočil vzpostavitev referenčnega laboratorija.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, kot že rečeno, vložene interpelacije o delu in odgovornosti ministra za zdravje ne bomo podprli. Na očitke je minister za zdravje, mag. Bručan podal prepričljive odgovore, ki so utemeljeni s preverjenimi podatki.