Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve

INTERPELACIJA O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE DRAGUTINA MATEJA  Stališče poslanske skupine je predstavil Mitja Ljubeljšek. Mitja Ljubeljšek: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke interpelacije o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve gospoda Dragutina Mateja ne bomo podprli in jo zavračamo, ker imamo na svoji strani resnico in dokaze. Trdimo in za tem tudi stojimo, da je gospod Dragutin Mate dober minister, ki dela strokovno in pošteno v dobro vseh, da s svojo avtoriteto in strokovnostjo zagotavlja uveljavljanje in spoštovanje pravnega ter ustavnega reda v naši državi. Iz interpelacije je razbrati, po naših presoji, en sam cilj, to je doma in v tujini diskreditirati oziroma vzeti veljavo in ugled ministru, vodstvu policije in nenazadnje policiji kot celote, ki da je po mnenju podpisnikov interpelacije nesposobna kakovostno in učinkovito opravljati svoje delo. V naši poslanski skupini lahko ocenjujemo interpelacijo le na osnovi določenih verodostojnih argumentov oziroma argumentiranih trditev, ki so podprte s podatki in analizami, obtožujoče trditve morajo sloneti na konkretnih virih in podatkih, da se jih lahko preveri, ne pa na osnovi pavšalnih ocen, ki prav v tej interpelaciji zvenijo nestrpno, populistično in večkrat tudi zlonamerno. Kot vse kaže je bilo gradivo pripravljeno na hitro, nestrokovno. Obtožbe z jasnim namenom čimhitrejše vložitve, zato lahko le upamo, da se na današnji seji ne bodo dodale in širile še dodatne ustne, dvomljive obtožbe, z neresnicami ali polresnicami, ki se v gradivu ne omenjajo, s sicer prozorno taktiko, nekaj se bo v javnosti že prijelo. Nam pa jo tako ne bo mogoče niti preveriti, niti jih argumentirano zanikati. Pred seboj pa imamo tudi pisni odgovor ministra, ki z dokazi in utemeljitvami zavrača obtožbe vlagateljev interpelacije s konkretnimi podatki, podatkovnimi dokazili, z grafi in analizami. Vsi očitki v zvezi s tragičnimi dogodki Lipa, Global in Plut ter zapleti z družino Strojan, so bili na izrednih sejah matičnih delovnih teles, pa tudi na sejah v državnem zboru že večkrat pojasnjeni in zavrnjeni. Minister je na teh sejah vedno znova in znova argumentirano pojasnjeval, da sta v vseh primerih Ministrstvo za notranje zadeve in policija delali zakonito v okviru veljavnih zakonov in pooblastil. Vse to je razvidno tudi z magnetogramov teh sej, ki smo jih ponovno skrbno prebrali in proučili. V zvezi z neodvzemom licenc družbam za zasebno varovanje smo prepričani, da je minister deloval po načelih pravne države in načelu zakonitosti. Je pa vedno znova opozarjal na nedorečenost zakonskih določil, zaradi katerih je prihajalo do resnih težav in problemov. Cilj predlaganih sprememb Zakona o zasebnem varovanju je bil dopolniti tista določila, ki so se v praksi pokazala premalo definirana in nejasna, tako za uporabnike kot izvajalce. Zdi se nam nezaslišana in sprevržena trditev v interpelaciji, da smo se minister in vladajoča koalicija z dopolnitvami zakona zapletali pod pritiski in lažmi. Nad to trditvijo smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ogorčeni in se kaj takega sami nikoli ne bi dovolili zapisati o katerikoli poslanski skupini. Pri oblikovanju zakonskih dopolnitev in sprememb smo poslanci Slovenske demokratske stranke vedno konstruktivno sodelovali, ker se še kako zavedamo, da se lahko uspešno dela in ukrepa le, če so za to ustrezna in jasna zakonska pooblastila. Tragične dogodke, ki so se zgodili pred Lipo in Globalom, v naši poslanski skupini globoko obžalujemo in sočustvujemo s svojci. Zato se nam zdi nekorektno te žalostne zgodbe vedno znova in znova izkoriščati za diskreditacijo ministra in policije samo zaradi nabiranja nekih političnih točk, namesto da bi skupaj naredili vse, da se nam kaj takega ne bi več zgodilo, še posebej, ker se vse pogosteje srečujemo z že poznanimi in tudi novimi oblikami odklonilnih pojavih v družbi. Vedno so in vedno bodo obstajale družbene stranpoti, ki jih ni mogoče preprečiti in še manj predvideti. Lahko jih samo obžalujemo in dolžni smo vsi skupaj storiti vse, da bi jih bilo čim manj. Na področju varnosti ljudi, zagotavljanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala tako klasičnega kot gospodarskega, večje varnosti v cestnem prometu smo poslanci dolžni sprejemati takšno zakonodajo, na osnovi katere bodo minister, policija in druge odgovorne službe tako inšpekcijska kot sodna veja oblasti lahko učinkovito delovale in ukrepale. Ko pa je sedanja vlada predlagala v sprejem zakone in spremembe s tega področja, jih opozicija presenetljivo ni podprla in je v večini glasovala proti, čeprav je izboljšava te zakonodaje v interesu vse splošne nacionalne varnosti. Namesto dobronamerne kritike operativnega dela policije in konstruktivnih predlogov sprememb zakonskih določil se po večini sliši le populistična kritika vsega in kar povprek, na osnovi “rekla kazala”. Trditve v interpelaciji v primerih Plut in Strojanovi kažejo na neverjetno dvoličnost predlagateljev interpelacije. V prvem primeru se očita opustitev policijskega nadzora Pluta, v drugem kršitve zaradi posega policije v zasebnost Strojanovih. Gre za vedenjski vzorec dvoličnosti opozicije, na eni strani so trditve, da je policija neučinkovita, po drugi pa je zgolj in preveč represivna. Resnica pa je, kar je minister danes ponovno obrazložil, da pri delu policije v primeru Plut ni bilo ugotovljenih kršitev obstoječe zakonodaje, v primeru Strojanovih pa policija ni izvajala tajnega opazovanja in sledenja, kar je ugotovilo in potrdilo tudi Vrhovno državno tožilstvo. Glede na to, da so torej vsi očitki neutemeljeni in ne držijo in da smo v obeh primerih Plut in Strojanovi dolge ure razpravljali na pristojnih delovnih telesih ter tudi v državnem zboru, kjer so bile trditve argumentirano tudi zavrnjene, gre tokrat ob interpelaciji ponovno za kritiko, kot sem že rekel, kar povprek, z enim samim namenom diskreditirati ministra, policijo, posredno pa tudi vlado in koalicijo z zavedanjem, da je policija represivni organ in zato tudi manj popularna v širši javnosti. V interpelaciji se očita ministru Mateju tudi birokratska malomarnost pri sestavi volilnega imenika, prekoračitev roka ažuriranja volilnega imenika in vzpostavitev dvoma v legitimnost izidov glasovanja po pošti iz tujine. Brez zadržkov v naši poslanski skupini verjamemo ministru, da je ta trditev nedopustna in neresnična. In ker se je pri volitvah, pri volilnih opravilih spoštovalo vse predpise in se ni kršilo nobenega zakona. Nikjer pa nismo zasledili podatka v interpelaciji, kaj je bil prej, katerega leta in pod katero vlado ter pod katerim ministrom v zadnjih 15 letih ta evidenca že vzpostavljena in točno vodena, ker se le tako lahko očita ministru, da je opustil ažuriranje sprotnih sprememb, ki morda sploh niso bile javljene. V kolikor te točne evidence v prejšnjih obdobjih ni bilo, lahko le zaključimo, da je ministrstvo v zakonitem roku opravilo obsežno in zahtevno delo, ki mu ga je naložil v tem državnem zboru sprejeti zakon in mu je to treba tudi priznati. Iz interpelacije se razbere, da je v policiji vse narobe, kar je po našem mnenju huda žalitev za več kot 9.500 zaposlenih v policiji, torej za vse tiste, ki svojemu delu posvečajo čas, znanje in vse svoje zmožnosti za dobro opravljeno delo. Ministru se očita povzročitev erozije varnostnega sistema, slabšanje učinkovitosti policijskega dela, slabo preiskanost kaznivih dejanj, slabšanja varnosti v cestnem prometu, da je policija v krču in zato nesposobna kakovostno in učinkovito opravljati svoje delo. Nobena od teh trditev v interpelaciji ni niti argumentirana, niti dokazana, ampak gre zgolj za pavšalne ocene in trditve, ki niso podprte z nikakršnimi verodostojnimi podatki. Da so trditve iz interpelacije, da sta minister in policija nesposobna kakovostno in učinkovito opravljati svoje delo, neresnične, nam kaže tudi zadnja javnomnenjska anketa o delu policije, ki jo je izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije. Kar 76 % vprašanih se počuti varne ali povsem varne v Sloveniji. Policija tradicionalno uživa velik ugled v primerjavi z nekaterimi drugimi državnimi ustanovami. Anketiranci so zadovoljni z odločnostjo, vljudnostjo in prijaznostjo policistov. Večina anketirancev opazi preventivne policijske akcije. V preteklem letu se je izboljšalo sodelovanje z lokalnim okoljem na vseh področjih. Javnomnenjske raziskave vedno znova kažejo, da policija velja za relativno uspešno pri uveljavljanju pravil v cestnem prometu. Od leta 2006 do 2007 je zaupanje v policijo še naraslo. Povečalo se je tudi zadovoljstvo ljudi z delom policije. Vsi ti pokazatelji so po našem mnenju tudi odraz dobrega dela ministra gospoda Mateja. Ne drži tudi očitek, da je bila v tem mandatu ukinjena edina organizacija, ki je bila nosilka akcij na področju preventive in prometne vzgoje. Resnica je, da je agencijo praktično ukinila prejšnja vlada z zakonom, ki je bil sprejet leta 1998, ki agenciji ni zagotovil nobenih sredstev, niti drugih pogojev za njeno ustanovitev in delovanje. Vse naloge, ki jih je opravljal svet, vključno s kadri in materialnimi sredstvi, so se prenesle na ministrstvo, kjer delo poteka dobro in še kako intenzivno, saj je bilo na področju preventive in prometne vzgoje od leta 2004 do 2007 evidentiranih več kot 10.000 akcij. Policija nadzora cestnega prometa kot pomembnega elementa varnosti cestnega prometa nikakor ni zmanjšala. Nadzor je reden, intenziven in stalen in se ne razlikuje od strategije dela drugih evropskih držav, dejstvo pa je, da policija ne more preprečiti vseh prometnih nesreč, ki so tudi posledica naraščajočega prometa in prometnih vozil. Nenavaden je očitek, da se notranje varnostne razmere v zadnjem času slabšajo. Saj velja naša država po oceni varnosti evropske družboslovne raziskave iz leta 2006 za eno najvarnejših držav v Evropi in v svetu. Dejstva kažejo, da so tudi trditve o množičnem odhodu delavcev iz vrst policije neresnične. Ker se je število uniformiranih policistov iz leta 2004 do konca leta 2007 povečalo iz 6.024 na 6.377. Fluktacija še malo ni alarmantna, kot je predstavljena v interpelaciji. Ampak je še kako normalno. Ker je bilo v letu 2007 med policisti le 0,85 %, to je 55 policistov od približno 6.500 policistov. In med kriminalisti le 1,6 %. Ob tem, da se kaže tudi veliko zanimanje za delo na področju gospodarskega kriminala, saj na interni in javni natečaj v Ljubljani se je prijavilo 200 kandidatov in v Kopru kar 273.    Ena od neresnic je tudi ta, da je policija v krču, kot je zapisano v interpelaciji. Če bi bilo temu res tako, se ne bi beležil upad števila delopravnih sporov, ki jih je bilo v letu 2005 197, v letu 2006 138, v letu 2007 pa le še 57. Kar še kako zavrača trditve o slabih medčloveških odnosih, šikaniranju, neurejenem delavnem statusu in tako naprej. Saj vsi vemo, da so prav delopravni sporni pokazatelj urejenosti odnosov med delodajalcem in delavci.    Pri premestitvah v policiji pa gre vendar za normalno izvajanje pristojnosti, ki jih ima generalni direktor policije na področju vodenja, organiziranja, izvajanja, nadziranja, ukrepanja pa tudi kadrovanja. Pri čemer ne gre za nikakršno negativno kadersko selekcijo, ampak le za pozitivno selekcijo glede na sposobnost in učinkovitost posameznika, službe, oddelka in policije kot celote. Za vse to je prvi in najbolj odgovorni generalni direktor policije. Minister na tem področju nima nobenih pristojnosti. Trdimo, da ne gre za nikakršno erozijo sistema in tudi ne za nezadovoljstvo s tem sistemom. V naši poslanski skupini smo prepričani, da imamo tudi po zaslugi gospoda Mateja dobro organizirano, usposobljeno in učinkovito policijo. Kar nam zagotavlja, da se uresničuje pravica posameznika do varnosti in dostojanstva in varovanje posameznika pri dejanjih, ki povzročajo ogroženost, občutke ogroženosti in vznemirjenost. Verjamemo tudi, da se minister in tudi vodstvo policije zavedajo tudi nekaterih pomanjkljivosti in slabosti, ki jih poskušajo zmanjšati in odpraviti. V Evropi je minister gospod Mate znan kot minister, ki mu je priznan izjemen trud pri vodenju svojih ministrskih kolegov devetih schengenskih kandidatk. Tako ga je namreč ocenil evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost, gospod Franco Frattini. In dodal, da sta pri schengenski širitvi slovenski notranji minister gospod Mate in slovenska vlada igrala zelo pomembno vlogo. Za konec le še nekaj konkretnih rezultatov, v katere je še kako vpeto sedanje delo ministra gospoda Mateja. Priprava in sprejem pomembnih dokumentov kot na primer resolucija in strategija nacionalne varnosti, resolucija o preprečevanju zatirane kriminalitete in drugo, materialna, procesna in sistemska ureditev področja mednarodne zaščite v Sloveniji, sprejem in usmeritev za izpolnjevanje obveznosti za ugotavljanje kriterijev za prevzem schengenskega pravnega reda, celovita ureditev področja varstva javnega reda in miru v javnih in zasebnih prostorih, reševanje večletnih zaostankov za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, leta 2004 jih je bilo 7.876 v treh letih je bilo skupaj z novimi rešenih 16.127 zadev, nerešenih je ostalo le še 90. Večanje storitev EU uprave in s tem odpravljanje administrativnih ovir za državljane, uvedba biometričnega potnega lista s čimer se je Slovenija uvrstila med države z vrhunskimi identifikacijskimi dokumenti. Vsi projekti v zvezi z občinskimi redarji potekajo izjemno konstruktivno z vsemi zainteresiranimi, odprava avtomobilskih nalepk, vzpostavitev in prenova registrov, da ne naštevam dalje. V naši poslanski skupini cenimo delo ministra gospoda Dragutina Mateja, ker smo prepričani, da vlaga v svoje delo ves svoj čas, sposobnosti in znanje, da bi bila naša država varna, pravna in prijazna družba, za sobivanje vseh državljank in državljanov, da bi red in mir postale dobrine vsakdanjega dela in življenja. Trditve v interpelaciji po mnenju naše poslanske skupine spodjedajo standarde poštene, resnicoljubne in korektne interpelacije. Takšne trditve tudi ne morejo biti zagotovilo za kulturen in pošten politični ideolog o delu in odgovornosti ministra gospoda Dragutina Mateja. Besednjak, ki je bil uporabljen v tej interpelaciji, po svoji formi in vsebini kaže na izredno nestrpnost, nestrpnost pa je vedno slab svetovalec. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke interpelacije o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve gospoda Dragutina Mateja ne bo podprla.