Inšpekcijske službe neučinkovite pri preganjanju dela na črno
nedelja, 15. 5. 2011Če bo obdavčitev medsosedske pomoči rešila slovenski proračun, potem nas je lahko upravičeno strah, v kako slabem stanju so naše finance. Na referendumu 5. junija bomo glasovali proti zakonu o preprečevanju dela na črno, pa ne zato, ker bi ocenili, da dela na črno ni, ali pa ker ga ne bi bilo treba preganjati, pač pa zato, ker ne bo prinesel bistvenih sprememb na tem področju. Že sedaj veljavni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je popolnoma zadostna podlaga, da bi lahko naši inšpektorji bolj uspešno preganjali tako nelegalno delo kot tudi nelegalno zaposlovanje.
Ob tem zakonu, lahko ugotovimo samo to, da so naši inšpektorji in inšpekcijske službe neučinkovite. Ocenjujemo, da četudi bi povečali število inšpektorjev za 170, ne bomo kaj bistveno uspešnejši pri preganjanju dela na črno. Prav tako menimo, da učinkovitosti zakona ne gre graditi na kaznovalni politiki, pač pa bi bilo treba učinkovitost zastaviti na motivacijski in spodbujevalni politiki, česar pa ta zakon ne vsebuje. Namreč, po omenjenem zakonu bo ključne sankcije doživel tisti, ki ni pravilno registriran, ali pa ni registriran, medtem ko se ključnega problema, to pa je, ali je nekdo izdal račun in plačal davke, ali ne, ne bo sankcioniralo. Delo na črno preganjamo, ker se v državni proračun nateče premalo davkov, po vladnem zakonu pa bo pomembna samo registracija in dejstvo, ali imaš s papirji in dokumenti vse urejeno, ali ne. To pomeni, da bo poslovanje brez računov lahko nemoteno cvetelo naprej, država pa bo čez čas ugotovila, da zaradi še enega novega zakona v proračun ne bo pridobila nobenih večjih sredstev.Kar pa je slovensko javnost najbolj razburilo, pa je omejevanje medsosedske pomoči, ki je predvideno v zakonu. V času, ko so ljudje brez zaposlitev, ko so razmere precej zaostrene, bi vlada morala predlagati kvečjemu zakon, ki bi medsosedsko pomoč spodbujal, ne pa, da se s tem zakonom počne ravno nasprotno in se predvideva visoke globe za morebitne kršitve. Če bo obdavčitev medsosedske pomoči rešila slovenski proračun, potem nas je lahko upravičeno strah, v kako slabem stanju so naše finance.
Ob tem zakonu, lahko ugotovimo samo to, da so naši inšpektorji in inšpekcijske službe neučinkovite. Ocenjujemo, da četudi bi povečali število inšpektorjev za 170, ne bomo kaj bistveno uspešnejši pri preganjanju dela na črno. Prav tako menimo, da učinkovitosti zakona ne gre graditi na kaznovalni politiki, pač pa bi bilo treba učinkovitost zastaviti na motivacijski in spodbujevalni politiki, česar pa ta zakon ne vsebuje. Namreč, po omenjenem zakonu bo ključne sankcije doživel tisti, ki ni pravilno registriran, ali pa ni registriran, medtem ko se ključnega problema, to pa je, ali je nekdo izdal račun in plačal davke, ali ne, ne bo sankcioniralo. Delo na črno preganjamo, ker se v državni proračun nateče premalo davkov, po vladnem zakonu pa bo pomembna samo registracija in dejstvo, ali imaš s papirji in dokumenti vse urejeno, ali ne. To pomeni, da bo poslovanje brez računov lahko nemoteno cvetelo naprej, država pa bo čez čas ugotovila, da zaradi še enega novega zakona v proračun ne bo pridobila nobenih večjih sredstev.Kar pa je slovensko javnost najbolj razburilo, pa je omejevanje medsosedske pomoči, ki je predvideno v zakonu. V času, ko so ljudje brez zaposlitev, ko so razmere precej zaostrene, bi vlada morala predlagati kvečjemu zakon, ki bi medsosedsko pomoč spodbujal, ne pa, da se s tem zakonom počne ravno nasprotno in se predvideva visoke globe za morebitne kršitve. Če bo obdavčitev medsosedske pomoči rešila slovenski proračun, potem nas je lahko upravičeno strah, v kako slabem stanju so naše finance.