Informacijska pooblaščenka širi svoje pristojnosti tudi na področje obveščevalno-varnostnih služb

Vložena zahteva za oceno ustavnosti Zakona o informacijskem pooblaščencu, Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. 33 poslank in poslancev je na predlog poslancev Dragutina Mateja (SDS), Franca Pukšiča (SLS) in Mateja Tonina (NSi) vložilo zahtevo za oceno ustavnosti druge alineje prvega odstavka in tretje alineje tretjega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu  (ZInfP), 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in tretje točke 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Vlagatelji zahteve predlagajo tudi začasno zadržanje izvrševanja ZInfP, ZVOP-1 ter ZDIJZ in absolutno prednostno obravnavo zadeve.

Nadzor nad delovanjem obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb (Slovenska obveščevalno varnostna agencija-SOVA, Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obramb-OVS MO ter varnostne službe- Uprava kriminalistične policije) je urejen v Zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Parlamentarni nadzor izvaja Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki jo ustanovi Državni zbor. Parlamentarni nadzor pomaga zagotavljati, da obveščevalne službe in Policija služijo državi kot celoti in varujejo ustavo, ne pa posameznih političnih ali stanovskih interesov. Pristojnosti in pooblastila Komisije vsebinsko ustrezajo mednarodno priznanim kriterijem za položaj specializiranega parlamentarnega nadzornega odbora. S tem odražajo poseben, t. i. “sui generis” položaj organa, ki izvršuje nadzor nad obveščevalnimi službami. Informacijski pooblaščenec (IP) pa je samostojen in neodvisen državni organ, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona (ZVOP-1) in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije in za opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi, ter za odločanje o pritožbi posameznika.V okviru pritožbenega postopka s strani različnih prosilcev (fizične osebe, posamezni raziskovalni novinarji) v zadevah dostopa do informacij javnega značaja zoper organ, ki je zahtevo zavrgel, lahko IP med drugim pregleda vso razpoložljivo dokumentacijo obveščevalno-varnostne ali varnostne službe in na podlagi lastne presoje odloči, ali bodo podatki oziroma posameznih dokumenti postali javno dostopni. O tem, ali bo podatek postal javno dostopen ne presoja originator postopka, ampak IP. Ob tem se vsekakor utemeljeno zastavlja vprašanje, ali je IP na podlagi ZDIJZ upravičen, da samostojno presodi in oceni, kdaj je nek dokument obveščevalno-varnostne ali varnostne službe takšne narave, da bo kot samostojni dokument javnosti lahko pojasnil okoliščine celotne zadeve, ali jih bo zavedel.V zvezi z izvajanjem pristojnosti inšpekcijskega nadzora s strani IP nad delovanjem obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb pa se zastavlja vprašanje, ali je IP sploh pristojen za izvajanje nadzora v obveščevalno-varnostnih in varnostnih službah, glede na to, da poseben zakon, to je ZPNOVS kot lex specialis določa parlamentarni nadzor nad delovanjem teh specifičnih in izjemno občutljivih dejavnosti. Po mnenju predlagateljev zahteve za oceno ustavnosti namreč parlamentarni nadzor s strani KNOVS izključuje nadzor IP. V kolikor bi bil namen zakonodajalca, da ima IP pristojnost opravljanja inšpekcijskega nadzora v okviru izvajanja določb ZVOP-1 v obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb ter nadzora nad njimi, bi zaradi spoštovanja načela določnosti predpisov izključil pristojnost KNOVS v tem delu.Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti zato predlagajo, da Ustavno sodišče oceni, ali je IP pristojna za izvajanje nadzora v obveščevalno-varnostnih in v varnostnih službah.

Celotna zahteva za oceno ustavnosti se nahaja v priponki.