In memoriam dr. Matija Horvat

Tih in skromen, zazrt v obzorje neznanih sanj, človek, ki ti je ob snidenju vselej vzbujal upanje in spoštovanje. Pred mnogimi leti sem poznala le njegov glas – po telefonu. Skrbelo ga je zdravje dr. Pučnika in če je le mogel, ga je z mojim posredovanjem prepričal, da je čas obiska v njegovi ambulanti. Doma hranim pismo, ki mi ga je napisal mnogo let kasneje, po tistem, ko Pučnika že davno ni bilo več med nami in sem na stranki predstavila knjigo »Moja pot ob Pučniku«. Takrat mi je prvikrat segel v roko in šele tedaj sem dojela, zakaj je prof. dr. Matijo Horvata Pučnik tako zelo cenil. Ne le kot zdravnika, imel ga je rad kot človeka, kot osebnost, ki te napolnjuje z znanjem in toplino hkrati. Po tistem prvem srečanju sva se ob raznih dogodkih še nekajkrat srečala, poslednjič v kinu Komuna, ko je po predstavitvi filma Maske demokracije s tisto zdaj že znano toplino stopil predme in mi stisnil roko. Kako škoda, da je bilo zadnjikrat, kako zelo ga bomo pogrešali vsi, ki nam je bilo dano spoznali  človeka, kakršen je bil prof. dr. Matija Horvat.Želimo mu večen mir, njegovi družini pa naše iskreno sožalje.Vera Ban