IMENOVANJE GENERALNE DRŽAVNE TOŽILKE REPUBLIKE SLOVENIJE

Predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada RS in predlagala, da se za generalno državno tožilko Republike Slovenije imenuje Barbaro Brezigar. Predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada RS in predlagala, da se za generalno državno tožilko Republike Slovenije imenuje Barbaro Brezigar.Stališče SDS je podal vodja PS SDS Jože Tanko: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podrla Barbaro Brezigar za generalno državno tožilko. Prepričano smo, da je Barbara Brezigar sposobna povrniti umajan ugled tožilstva, saj ima veliko strokovnega tožilskega znanja in tudi izkušenj. Vodila je splošni in gospodarski oddelek na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, bila je namestnica in kasneje vršilka dolžnosti vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, bila je vodja skupine tožilcev za posebne zadeve, ki so se ukvarjali s pregonom hudega kriminala, bila je tudi ministrica za pravosodje in nenazadnje s seboj prinaša tudi veliko zaupanja državljanov, ki si ga je pridobila kot neodvisna kandidatka za predsednika države s podporo Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, trenutno pa opravlja funkcijo nacionalne predstavnice Republike Slovenije v uradu Evropske unije EVROJUST-u, na katero je bila imenovana leta 2004, to se pravi, da ima tudi mednarodne izkušnje. Barbara Brezigar je tudi že bila kandidatka za generalno državno tožilko, vendar je bila volja in odločitev tedanje vlade drugačna, tedanji ministri so preglasovali menda predlog svojega predsednika vlade. Kot tožilka je vodila nekaj odmevnih procesov na primer enega prvih postopkov poslovne goljufije zadevo Grubelič pa tudi odmevni in po sili razmer tudi zaradi pritiskov takratne pozicije predvsem v politični zadevi. Vič-Holmec in Depala vas. Oba procesa je vodila samostojno, strokovno in neodvisno, pa čeprav se je poskušalo vplivati na vodenje, na hitrost in na rezultat tožilskega postopka. Vendar, čeprav je tedanja nezadovoljna politika poskušala storiti vse, da bi se postopki končali drugače – med drugim se jih je kasneje oživljalo še leta, ko Barbara Brezigar ni bila več pristojna za te zadeve, na primer za Depalo vas -, je vse ostalo tako, kot je odločila Barbara Brezigar. Tega tista politika očitno še ni prebolela in še vedno pogreva, komentira in premleva odločitve samostojnih in neodvisnih organov sodne veje oblasti; v primeru Brezigar je, kot kaže, to dovoljeno. Ob tem je treba poudariti, da kandidira za najvišjo tožilsko funkcijo v državi v času, ko sta vlada in državni zbor podedovala na tožilskem področju pravosodja izredno slabo stanje, z vrsto morda celo načrtno nedokončanih in zastaranih zadev in s povsem omajanim zaupanjem v pravno državo. Zaupanje v pravno državo se je sistematično rušilo, tako z izjavami kot tudi s kadrovanjem in delom bivših politično in strokovno najodgovornejših posameznikov. Tudi s pomočjo tožilstva se je tlakovala uspešna pot nekaterih v času tranzicije. Priče smo torej agoniji na državnem tožilstvu, ki predvsem zaradi afer, zaradi slabega dela, izpadov, pa tudi okoriščanj uživa zelo slab ugled v javnosti. Državljani pravzaprav ne zaupajo instituciji, ki naj bi po definiciji preganjala kriminalna dejanja. Še več, celo na tožilstvu smo bili priče nekaterim odmevnim zlorabam, in to brez ustreznega epiloga. Več odkritih napak tožilcev se je pospravilo pod preprogo. V zadnjem času je posebno odmeven primer ljubljanskega tožilca Železnika, ki je v omari “pozabil” nekaj sto spisov. Precej jih ni bilo niti zavedenih oziroma evidentiranih in kot taki niso niti obstajali; o njih ni nič vedel ali hotel vedeti nihče in to kar dolgo časa. Nedopustno dolgo tožilstvo ni bilo sposobno niti prešteti arhiviranih Železnikovih spisov. Šele pred dnevi, po skoraj enem letu, je bil narejen dokončen popis. In sprašujem se, kako naj bo tožilstvo učinkovito, ko ima toliko opravka celo z manj zahtevnim opravilom, kar štetje in popis spisov vsekakor je. Še vedno pa nad tožilstvom visi, med državljani pa odmeva izredno pomenljiva in nedržavotvorna izjava nekdanje generalne državne tožilke in nekdanje ministrice za pravosodje, ki je izjavila, da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje. S to izjavo so se najverjetneje opravičevala selektivna ravnanja njenih nekdanjih kolegov tožilcev in s to izjavo se je le še dodatno rušilo zaupanje v pravno državo. V prejšnjem mandatu vlada in državni zbor nista uspela zaključiti imenovanja generalnega državnega tožilca, predvsem zaradi kockanj v tedanji koaliciji in to je imelo za posledico imenovanje generalnega državnega tožilca s čemer pa se je omogočalo ohranjanje slabega stanja na tožilstvu. Državni zbor je danes pred pomembno odločitvijo, saj bomo izbirali novega človeka na čelu tožilstva in po našem mnenju je Barbara Brezigar najboljša možna izbira.