Imenovanje Gasparija za guvernerja

Predlog predsednika Republike Slovenije za imenovanje mag. Mitje Gasparija za guvernerja Banke Slovenije  Stališče poslanske skupine je predstavil Jože Tanko.    Jože Tanko: Letos se iztekajo mandati funkcionarjem v nekaterih pomembnih državnih institucijah. Vsi mandati presegajo mandate poslancev državnega zbora, zato nosi predlagatelj, v tem primeru predsednik države, še toliko večjo odgovornost za svoje predloge. Glede na to, da je predsednik samo predlagatelj kandidatov, ki jih izbere sicer po svoji osebni presoji in predloži v odločanje poslancem državnega zbora, bi bilo zelo smiselno ubrati primeren način komunikacije med predlagateljem in tistimi, ki odločajo, v dobro kandidata, v dobro integritete predlagatelja in v dobro javne podobe države. Predsednik republike dr. Drnovšek je postopek predlaganja kandidata za guvernerja izpeljal na njemu lasten način. Za kandidata je izbral mag. Gasparija, dosedanjega guvernerja in finančnega ministra njegovih, se pravi, Drnovškovih vlad. Predsednikov favorit je pravzaprav že od osamosvojitve njegov tesen sodelavec in politični sopotnik, ki je vseskozi bdel nad financami slovenske države. Pred 6 leti je tudi zamenjal uspešnega guvernerja dr. Arharja.   Poslanska skupina se je s kandidatom srečala dvakrat, enkrat sami in drugič z ostalimi koalicijskimi strankami. Ko smo že imeli dogovorjen termin s kandidatom Gasparijem je prišla intervencija iz poslanskega kluba. Poklical me je eden od poslancev Liberalne demokracije in mi predlagal spremembo termina hiringa, ker naj bi imel mag. Gaspari obveznosti. In to je zanimivo, ni interveniral kabinet guvernerja, ni interveniral guverner, ampak kurirček iz Liberalne demokracije. In to je zelo nenavadno.   Glede na to, da gre za pomembno funkcijo, smo opravili temeljit pogovor, na katerem smo kandidatu postavili veliko vprašanj. Nekatera so se nanašala na zadnji bleščeči dogodek, na januarski prevzem evra, za katerega pripada nedvomno veliko zaslug Banki Slovenije in guvernerju Gaspariju. Pot do evra je bila trda in dolga ter je zahtevala odlično sodelovanje vlada, Banke Slovenije, državnega zbora in drugih, ki so pripeljali do tega velikega dogodka. Guvernerju in njegovim sodelavcev nihče ne odreka zaslug za ta podvig, vendar sijaj tega dogodka ne more biti edino merilo in argument za naše odločitve. Ob prehodu na evro se je zgodila tudi manjša nerodnost in sicer, da ob prevzemu, ob pologih evrskih kovancev banke zaračunavajo provizijo, kar prizadene predvsem manjše subjekte, ki kasirajo veliko drobne gotovine in pravzaprav je guverner dal vedeti, da s tem, o proviziji, ni bil nič seznanjen. Mislim, da je to ena od pikic v tem prevzemanju evra. Iz guvernerska obdobja kandidata so tudi očitki o nedovolj odločnem ravnanju guvernerja Banke Slovenije v primeru preoblikovanja hranilno-kreditnih služb, v primeru preoblikovanja SIB Banke. SIB Banka je recimo veliko časa zapolnjevala mestno in tudi državno politiko ter je eni skupini omogočila odličen izhod iz zavožene banke, marsikaj pa je še vedno prikritega. Prav tako so bili pri preoblikovanju hranilnih kreditnih služb prizadeti številni, tisoči varčevalcev, ki so izgubili veliko milijard tolarjev in še vedno čakajo svojo pravico v sodnih postopkih proti Banki Slovenije. Vprašanja so se nanašala tudi na obdobje, ko je kandidat opravljal odgovorno in zahtevno politično funkcijo, ko je bil minister, iz tega obdobja so ostali cmoki nepojasnjeni in nezaključeni procesi, ki so povzročili usmerjeno alokacijo javnih sredstev. V času, ko družbena podjetja še niso bila olastninjena, minister Gaspari ni poskrbel za nadzor nad denarnimi tokovi v tujini, zato je lahko marsikateri menedžer devizna sredstva od prodaje v tujini namesto na račune domačih bank zadrževal na računih tujih bank in potem s temi sredstvi sodeloval ali v lastninjenju teh podjetij ali pa ustanavljal nova podjetja. Ostale so ne dovolj pojasnjene okoliščine o posegih in nezadovoljivo zavarovanih pomočeh države, tukaj izstopa zadeva Optimizem v vseh svojih pojavnih oblikah. Ob tem tudi ne moremo pozabiti na velike igre, ki so več let spremljale lastninsko preoblikovanje igralnic. Vlada ni realizirala sklepa, ki je nalagal privatizacijo bank, tega sedanji guverner, tedanji minister ni pripravil, pa se je kljub temu pristopilo k privatizaciji, podobno je pri zavarovalnicah, kajti več kot 4 leta ni bil pripravljen zakon za tretjo obravnavo.   S tem so bili povzročeni številni zapleti glede lastnine in lastninskih deležev v zavarovalnicah. Zapleti Zavarovalnice Triglav so se reševali še nekaj let in še danes ni povsem jasno, kakšen je bil pravzaprav pravi interes tedanje vlade in liberalne politike. Prav zaradi mečkanja, so se pojavile velike zgodbe s to zavarovalnico in v času, v obdobju brez zakona, je bilo ceno izdanih več soglasij za dokapitalizacijo, s katerimi se je zniževalo delež družbenega kapitala in verjetno načrtovalo tudi prevzem zavarovalnic. Posledice so tudi v zelo različnih cenitvah Zavarovalnice Triglav. Izvedene so bile tudi številne poteze pri izvajanju proračunov, ki so prikrojevale javno finančno podobo. Na eni strani podaljševanje proračunskega leta na strani prihodkov, na drugi strani skrajševanje na strani odhodkov in s tem se je v veliki meri realno spremenilo podobo javno finančnega primanjkljaja za tista proračuna leta. Ob tem pa se je nekaterim omogočalo tudi drugačne načine črpanja sredstev. Marsikdaj predvsem pri občinah. Zadnji dogodki pa se nanašajo tudi na različne dokumente, tajne in poslane v Evropsko centralno banko, ali tajne interne, ki so prišli v javnost in to tudi deloma kaže na težave v organizaciji Banke Slovenije ter v sistemu odgovornosti Banke Slovenije in to ne vliva ravno velikega zaupanja. Ko je bila iz dokumentov Banke Slovenije, ki so bile poslani na Evropsko centralno banko, odstranjena zaupnost, so nekateri te dokumente dobili, res da na zahtevo in sicer v last in posest. Kasneje so bili ti dokumenti poslani tudi v državni zbor, vendar z dopisom, da so to tisti dokumenti, ki so bili nekim dani in poslani v osebno uporabo, drugim dani samo na vpogled. Prav zanima me, zakaj je prišlo do takega ravnanja Banke Slovenije? Zanima me tudi, ali ni s tem kratena pravica poslancev do enake uporabe in razpolaganja z dokumenti in te institucije z isto oznako? Ob objavi internega gradiva se je pokazalo tudi, da se je dejansko zgodil oziroma obdelal ta črni scenarij. Tukaj so nekateri, recimo predvsem podatki proračunskega primanjkljaja 4-krat, 5-krat drugačni od tistih, ki so bili napovedani v konzervativnih napovedih vlade in tukaj so bili tudi prihodki planirani konzervativno, odhodki nekoliko drugače, vendar nikjer ni bilo podlage za tako velike razlike, 300 % ali 400 %, razlike. Dejstvo je, da se je del teh ocen pojavil tudi v poročilih tujih institucij in to je postavljalo Slovenijo v položaj nekredibilnega partnerja, partnerja, ki vzbuja dvome in sume, in tudi to tudi vzbuja dvome v aktualno slovensko politiko na področju javnih financ. Projekcije iz zaupne analize so tudi precej podobne napovedim, ki jih v svojih razpravah v Državnem zboru producira tudi nekdanji analitik Banke Slovenije, ki je tudi tisti, ki opravi tudi kurirsko vlogo, kot sem povedla v uvodu.  Po preučitvi kandidatovega dosedanjega dela in odgovorov poslanska skupina stališča ni spremenila, ker se v tem obdobju ni spremenilo nič relevantnega, zato kandidata za guvernerja gospoda Gasparija tudi ne bo podprla.