Iluzije pravosodnega ministra
sreda, 2. 12. 2009V nadaljevanju objavljamo celotni prispevek Odbora za pravosodje pri Strokovnem svetu SDS.
STANJE V PRAVOSODJU – ILUZIJE PRAVOSODNEGA MINISTRA ZALARJA
Minister za pravosodje očitno sploh noče poznati in priznati v zgodovini slovenskega pravosodja prvega sistemskega in celovitega projekta za odpravo sodnih zaostankov – projekta Lukenda, ki ga je pripravil prejšnji minister za pravosodje dr. Lovro Šturm in ga je potrdila prejšnja vlada. Cilj projekta Lukenda je povečanje učinkovitosti sodstva in odprava sodnih zaostankov na sodiščih do 31. decembra 2010. Ne samo, da ga noče poznati, tudi ga noče nadaljevati, očitno ga načrtno ruši. Posledice uničevanja projekta odprave sodnih zaostankov in nadaljevanje ali celo povečevanje sodnih zaostankov pa bodo trpele stranke v sodnih postopkih, državljani, obrtniki, podjetniki in gospodarske družbe. To pa je v času finančne nediscipline in gospodarske krize še posebej občutljivo. Prizadeti bodo tudi davkoplačevalci, na breme katerih bo država ponovno plačevala visoke odškodnine zaradi prepočasnega sojenja v nerazumnem roku. Cilj projekta Lukenda je zagotoviti odločitev prvostopenjskega sodišča najkasneje v 6 mesecih, pritožbenega sodišča v 3 mesecih in nadaljnjih 3 mesecih odločitev sodišča, da bi se na vseh stopnjah skupaj sodni postopek zaključil najkasneje v 1 letu od začetka. Po podatkih Sodne statistike je Projekt Lukenda v lanskem letu 2008 uspešno realiziralo že več kot polovica (več kot 50%) slovenskih sodišč, do konca junija letošnjega leta (2009) pa je projekt Lukenda uspešno realiziralo že celo 75% slovenskih sodišč. Podatki Sodne statistike nesporno dokazujejo, da je projekt Lukenda prvi in edini uspešni in učinkovit slovenski projekt za odpravo sodnih zaostankov. Ves niz ukrepov kaže na to, da bo projekt Lukenda realiziran pred predvidenim koncem leta 2010, v kolikor ne bo sprejeta napovedana organizacijska reforma sodišča (ki ji slovensko sodstvo nasprotuje!) in »prisilna« uvedba škodljivega in ustavno spornega obveznega alternativnega reševanja sporov v že začete sodne postopke. To bo namreč zagotovo povzročilo zastoj v sodnih postopkih in posledično podaljšanje časa trajanja reševanja zadev.
Projekt e-pravosodje, ki ga je začel že prejšnji minister za pravosodje, je očitno pod vodstvom sedanjega ministra v počasnem teku oziroma praktično stoji. Namesto, da bi angažiral vse možne potencialne vire za celovito informatizacijo in povezavo zemljiške knjige in katastra ter odpravil krajevno pristojnost – tako kot je bilo predvideno v maju 2009, je minister pohitel s spremembo zakonodaje in z odložitvijo ter prestavil ta projekta za dve leti. Nerazumljivo in nesprejemljivo, čeprav je prejšnja vlada v proračunu za informatizacijo v pravosodju sredstva povečala, z rebalansom pa jih je sedanji minister občutno zmanjšal. Za uvedbo avdio-video snemanj glavnih obravnav (za kar se je v letu 2008 kot takratni opozicijski kritik tudi sedanji minister sam zavzemal) je bilo v prejšnjem mandatu že vse pripravljeno, tako da bi v Evropi najmodernejši sistem pilotsko postavili na novem okrajnem sodišču v Mariboru že do konca leta 2009. Ta projekt še vedno ni izpeljan. Iz neznanih razlogov je sedaj celo ustavljen. Dokazano je, da avdio-video snemanje glavnih obravnav skrajša čas trajanja sodnih postopkov za 40%. To pomeni, da se stroški sodišč in strank postopkov tudi zmanjšajo za 40% oziroma se v istem času storilnost sodišč poveča za 40%. Škandalozno je tudi, da je dejansko vsa nepovratna EVROPSKA SREDSTVA (več kot 3 mio EUR), ki so bila namenjena projektom e-pravosodje, minister v rebalansu proračuna 2009 črtal in se jim odpovedal.
Sedanji minister je takoj podlegel odvetniškemu lobiju in sistem določanja odvetniške tarife iz zakonodajne veje oblasti prenesel nazaj na odvetniški lobi in to celo po nujnem postopku (čeprav ni bila izkazana in dokazana konkretna nevarnost za delovanje pravne države) in s tem povzročil nekonsistentno stanje, čeprav se piarovsko všečno sklicuje na konsistentnost.
S tem je tudi onemogočil in preprečil, da bi ustavno sodišče odločilo o ustavnosti veljavnega zakona o odvetniški tarifi. Od nosilcev pravne države bi bilo pričakovati, da tudi sama spoštujejo načela pravne države in se počaka na razsodbo ustavnega sodišča. To odločitev ministra je možno razumeti predvsem kot popuščanje pritiskom, da ne rečemo izsiljevanju odvetniške zbornice pod vodstvom sedanjega predsednika, nekdanjega vidnega člana LDS (tudi nekdanjega ministra za pravosodje), torej njegove stranke LDS, predvsem pa popuščanje sedanjemu vodstvu LDS in z njim povezanem odvetniškem klanu. Takšno popuščanje države oziroma ministrstva za pravosodje, ob dejstvu, da je v teku postopek za presojo ustavnosti omenjenega zakona, predstavlja zelo nevaren precedens tudi v vseh drugih podobnih primerih. In začarani krog »mreženja« je zaključen. Nerazumljivo je torej, da je minister po nujnem postopku hitel spreminjati odvetniško zakonodajo, da si bodo odvetniki spet dvignili svoje odvetniške tarife. Ali ne gre v tem primeru mogoče celo za sum korupcije? A bo Komisija za preprečevanje korupcije v tem primeru ugotovila sum korupcije? Sedaj pa se še vedno uporablja zakon prejšnje vlade o odvetniški tarifi. S tem je minister povzročil nekonsistentno zakonodajno ureditev.
Žal ugotavljamo, da je minister podlegel tudi notarskemu lobiju. Število notarskih mest je iz 125 znižal na 100. S tem se je zmanjšala dostopnost notarskih storitev, ni pa se znižala notarska tarifa, čeprav bi utemeljeno in upravičeno pričakovali, da se v času gospodarske in finančne krize tarifa zniža.
Zakonodaja: Nič se ne dela na nadaljevanju že v prejšnjem mandatu v večjem delu pripravljenega novega zakona o kazenskem postopku. V tem času bi moral biti novi zakon o kazenskem postopku že v javni razpravi. Nerazumljivo in nesprejemljivo pa je, da iz 20.000 EUR na 150.000 EUR ali celo za 650% povečuje sredstva za zunanje avtorje za pisanje zakonodaje, čeprav ima ministrstvo za pravosodje zelo kvalitetne in uspešne kadre. Očitno minister ne spoštuje in ne izvaja sprejetih varčevalnih ukrepe lastne aktualne vlade, ki se je zavezala, da bodo vso zakonodajo pisali uradniki na ministrstvih in da se morajo dodatno zmanjšati sredstva za zunanje avtorje. Hkrati pa nerazumljivo, nelogično in negospodarno zmanjšuje investicijska sredstva za pravosodne organe, s čimer bi se lahko občutno zmanjšala sredstva za najemnine, za kar se porabi letno več kot 6 mio EUR davkoplačevalskega denarja. Pričakujemo, da bo tržnemu znižanju najemnin za 20% sledil tudi minister in s pogajanji znižal najemnine za povprečno najmanj 20%. Hkrati pa bi lahko tudi investicijska vlaganja pozitivno prispevala kamenček v mozaiku protikriznih ukrepov.
Neresno in nerazumljivo je tudi, da minister kar naprej potuje po svetu, še posebej zunaj Evropske unije, in nepotrebno zapravlja davkoplačevalska sredstva zato, da vsak mesec najmanj enkrat ali dvakrat na »podeželskem seminarju« predava o mediaciji in alternativnem reševanje sporov. Na spletni strani se predstavlja, da je menda v 14 državah ekspert za pravosodje Sveta Evrope, OZN in EU Komisije. Če imamo ministra, ki je takšen »ekspert za pravosodje«, potem je popolnoma nerazumljivo, zakaj ta isti minister množično ustanavlja nepotrebne in preobsežne posvetovalne organe, svete, komisije, odbore, ekspertne skupine, kar gre vse na breme slovenskih davkoplačevalcev. Sprašujemo se, če mogoče to počne na breme davkoplačevalcev zato, da bo to njihovo znanje, študije, analize in ugotovitve uporabil pri ponujanju tega znanja v tujini kot njegovega lastnega znanja.
Zaposlovanje: Preseneča nas, da slovenski zapori še vedno nimajo zaposlenih več kot 40 dodatnih paznikov, čeprav so se postopki za zaposlitev začeli že v preteklem letu. Ne razumemo, zakaj izpraznjena in nezasedena prosta mesta na ministrstvu za pravosodje ne nameni za pazniška mesta in druge strokovne kadre v slovenskih zaporih, ampak zelo masovno in zelo pospešeno razpisuje in zaposluje za nedoločen čas administracijo in druge uslužbence od tajnic naprej…
Družinski oddelki sodišč. Prejšnji minister za pravosodje je sprejel spremembo Sodnega reda, da se na vseh na okrožnih sodiščih ustanovijo družinski oddelki sodišč. Sedanji minister za pravosodje pa je spremenil to odločitev, da ni več družinskih oddelkov na vseh okrožnih sodiščih (čeprav je to v koalicijski pogodbi aktualne vlade!). Očitno zavestno ali nezavestno krši lastno koalicijsko pogodbo v delu, za katerega se hvali, da je sam njegov avtor…
Ukrepi za izboljšanje razmer v slovenskih zaporih. Prejšnja vlada je v zadnjem četrtletju sprejela niz učinkovitih in kvalitetnih ukrepov za izboljšanje razmer v zaporih, ki bi prispevali k razbremenitvi zaposlenih v slovenskih zaporih, olajšalo bi njihovo delo in bistveno izboljšalo pogoje dela. Realizirani bi morali biti pretežno do konca leta 2008 in v prvi polovici leta 2009. Očitno se nič ne dela na tem. Nasprotno, ničesar od predlaganih in sprejetih ukrepov se ne izvaja, namerno se zavlačuje s projektom izgradnje zapora na Dobu (projekt se je začel že zgodaj v prejšnjem mandatu), kjer bi morala biti pogodba podpisana že v začetku leta 2009 in najkasneje do konca leta 2010 že zgrajene dodatne kapacitete za 170 oseb.
Ugotavljamo, da kljub temu, da že eno leto veljata novi kazenski zakonik in novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s katerima je bil omogočen velik nabor alternativnih sankcij, ki bi močno razbremenil slovenske davkoplačevalce, prezasedenost slovenskih zaporov in preobremenjenost zaposlenih, sedanja vlada po več kot enem letu še vedno ne izvaja veljavne zakonodaje. Npr. za kazen zapora do 2 let (razen za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost) smo omogočili izvrševanje alternativne kazni delo v splošno korist, ki pa jo CSD-ji in Zavodi zaposlovanje sploh ne izvajajo, čeprav imajo več kot 1000 zaposlenih uradnikov in administracije. Potem smo omogočili cel mozaik drugih uspešnih in učinkovitih ukrepov za razbremenitev zaporov: hišni zapor, vikend zapor, razširili možnost izrekanja pogojnega odpusta, predčasnega odpusta, razširili možnost izrekanja denarne kazni, razširili možnost ukrepov pogojne kazni in podobno. Pa se tega ne izvaja iz preprostega razloga, ker vlada tega noče izvajati.
Na področju stečajnega prava je minister Zalar z nepremišljeno, nestrokovno in škandalozno novelo stečajnega zakona in z malomarnim, neodgovornim in nestrokovnim delom omogočil neomejene nagrade upraviteljem.
Dejstvo pa je, da so podatki sodne statistike tako četrtletni, polletni in letni nesporni pokazatelji stanja v pravosodju, da je v preteklem mandatu sprejet uspešen projekt odprave sodnih zaostankov Lukenda izjemno uspešen in učinkovit. Poglavitni ukrepi iz prejšnjega mandata, ki so to omogočili, so bili poleg povečanja sodnega osebja in sodniških mest, zlasti večja fleksibilnost sodnikov in večja fleksibilnost sodnih spisov, spremembe zakona o prekrških, novela zakona o upravnem sporu, novela zakona o pravdnem postopku, informatizacija zemljiške knjige in uvedba centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Vendar zaradi ministrove odločitve, da ne dovoli zaposlitev sodnikov na okrožnih sodiščih, na teh sodiščih prihaja do kopičenja nerešenih zadev, zlasti t.i. pomembnih zadev, to pa bo v kratkem povzročilo vrsto težko rešljivih problemov zaradi porasta sodnih zaostankov pri pomembnih zadevah na vseh 11 okrožnih sodiščih.
Odbor za pravosodje pri Strokovnem svetu SDS