Jeseniški odbor SDS je minulo soboto obiskal Barbara rov pri Hudi jami, kjer je še vedno zakopanih na stotine nasprotnikov nekdanjega okrutnega komunističnega režima. V lokalnem odboru SDS Jesenice sledimo začrtanim smernicam za leto 2014, kjer so projekti večinoma osredotočeni na lokalno okolje; po drugi strani pa, kot je dejal predsednik odbora Žiga Jereb, ne smemo pozabiti še neraziskane preteklosti in naših prednikov, ki so bili žrtve komunističnega nasilja.O Barbara rovu pri Hudi jami se je šele po osamosvojitvi Slovenije in padcu komunizma prvič lahko na glas govorilo, čeprav so domačini in številni poznavalci druge svetovne vojne vedeli za obstoj množičnih povojnih grobišč. Ko so odstranili številne ovire, so raziskovalci pod vodstvom Muzeja novejše zgodovine Slovenije marca 2009 prišli resnici do dna, saj so našli skoraj 300 trupel. »Za nekatere gre za boj, da dostojno pokopljejo svoje družinske člane, ki so bili zverinsko pobiti in zmetani v Barbara rov, za druge pa je to drugorazredna tema,« je v nagovoru članom še povedal Jereb.Pred mesecem je minilo 5 let, odkar so delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik prebili pregrado v rovu sv. Barbare in odkrili posmrtne ostanke več tisoč žrtev. Do zdaj so izkopali in forenzično pregledali približno 800 okostij, v jašku pa naj bi bilo po predvidevanjih še vedno več kot 2.000 žrtev. Pri večini žrtev so forenziki odkrili strelne poškodbe, v nekaterih primerih pa tudi tope poškodbe glave, zato domnevajo, da so bile žrtve pobite nad samim jaškom ali v njegovi bližini ter zmetane vanj ali pa so bile vržene v jašek še žive.
V Hudi jami gre med drugim najverjetneje tudi za skupino 30 mlajših deklet, ki so bila v jamo iz taborišča Teharje pripeljana na podlagi zahteve Edvarda Kardelja. Da, to je tisti ˝heroj˝, po katerem so v različnih slovenskih mestih poimenovane ulice in trgi, v Velenju pa stoji celo kip.
Po kosilu smo se odpravili v vas Huda jama, nedaleč stran od Laškega. Med blagim vzponom do Barbara rova in kapelice so nas obdajali mešani občutki, ko pa smo prispeli pred vhod rova groze, je zavladala tišina. Občutki, ki jih je praktično nemogoče opisati. Položitev žalnega venca, molitev in minuta molka. Nato smo se skoraj brez besed vrnili.
Konec druge svetovne vojne je terjal svoj davek med Slovenci, saj je komunistični sistem obračunal s političnimi zaporniki. Njihovi svojci nikoli niso imeli priložnost, da bi počastili smrt svojih bližnjih, da bi jim prižgali svečo na grobu in ob njem zmolili Bogu. V jeseniškem odboru SDS smo se tako odločili, da organiziramo poseben izlet v Hudo jamo in se z žalnim vencem poklonimo žrtvam komunističnega sistema, ki s svojimi okrutnimi dejanji zakopanim ni prihranil niti kančka človeškega dostojanstva.
