Hubert Požarnik: Demokracija je bližje farsi kot vladavini ljudstva

Pred 22 leti smo se odločili za demokracijo, pluralizem, spoštovanje človekovih pravic in lastno demokratično državo Slovenijo. Njene usmeritve je v Majniški deklaraciji pomagal zapisati tudi dr. Hubert Požarnik.  Dr. Hubert Požarnik je eden izmed piscev Majniške deklaracije, ki so jo oblikovale prve slovenske opozicijske politične stranke in je bila prebrana  8. maja 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani.  Je doktor psihologije, psihoterapevt in publicist. Med drugim je bil predsednik Slovenske demokratične zveze, ene od predhodnic SDS, in izvoljen za poslanca na prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Dr. Požarnik je član programskega sveta RTV in velik ljubitelj slovenskih gora.1. Majniška deklaracija je bila temelj političnega programa Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Kako ocenjujete poznavanje samega Demosa in poznavanje poteka osamosvajanja skozi oči mladostnikov?
 
Mladi so slabo seznanjeni s takratnimi prelomnimi dogajanji in njihovimi akterji. Kronski dokaz tega so med drugim naši šolski učbeniki zgodovine in dejstvo, da šolska oblast do sedaj niti enkrat ni razpisala maturitetnih vprašanj pri zgodovini, ki bi se dotikala tega obdobja. Po mnenju dvornega zgodovinarja in pisca enega izmed učbenikov B. Repeta menda zato, ker je preteklo od takrat še premalo časa za objektivno analizo tega, kaj se je takrat dogajalo in po zaslugi koga. Pravi razlog je znan. »Kdor obvladuje preteklost, obvladuje prihodnost, kdor obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost«, beremo v znamenitem političnem trilerju Georga Orwella »1984«.
 
2. Kakšen pomen za osamosvojitev je imela po vašem mnenju afera JBTZ? Kako ste doživljali proces proti četverici?
 
Izjemno velik. Z vso silo se je prebudila politična in nacionalna zavest, poleg tega se je bilo potrebno osebno opredeliti, na kateri strani je kdo. Janšo in Zavrla smo skušali v Centru za mentalno zdravje , kjer sem bil vodja psihološke službe, zaščititi, češ da sta utrpela zaradi aretacije in zapora duševne posledice; Zavrl je bil zato pri nas celo nekaj časa »hospitaliziran«. Posebno Janša je naredil izredno močan vtis na vse, ki smo imeli tedaj opravka z njim.
 
3. Letos praznujemo 20. obletnico osamosvojitve. Smo danes tam, kjer smo si želeli biti v času, ko smo tlakovali pot samostojnosti?

Velika večina državljanov je pričakovala več in je zato nad tem, čemur smo priča, razočarana. Delno zato, ker niso upoštevali, da dežela, potem ko se umaknejo dolgotrajne poplavne vode, ni več taka, kot je bila poprej, in potrebuje čas, da si opomore, in delno zato, ker smo premalo storili, da bi povsem odtekle.
 
4. Ali menite, da obstoječa oblast posveča dovolj pozornosti obeležitvi 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije?
 
Ne, če odštejem seveda državne proslave, ki pa jih navadno zlorabljajo za svojo osebno ali strankarsko promocijo politični veljaki, ki so tisti čas stali kolikor je mogoče dolgo prekrižanih rok ob strani ali skušali proces osamosvajanja zavreti ali celo preprečiti. Poleg tega te proslave bolj spominjajo na telovadne, baletne, hip-hop in druge »performanse« in »instalacije«, ki nimajo z dogodkom, kateremu so namenjene, nobene povezave, kar tudi veliko pove, kako kdo doživlja samostojnost države.
 
5. Bi lahko demokracijo in politični pluralizem zastavili v boljši luči kot ju imamo?

V ožjem in širšem vodstvu koalicije Demos so prevladovali resnični demokrati in ljudje, ki so iskreno verjeli v dobrobit političnega pluralizma. Zato se po volilni zmagi niso ogrevali za lustracijo ali druge politične ukrepe, ki bi jim dali vsaj nekaj časa za udejanjanje drugih njihovih predstav in ciljev. Demos se je, v veliki meri po svoji lastni krivdi, tudi prehitro razšel, kar je levica spretno izkoristila sebi v prid. Zato se ne smemo čuditi, da je demokracija, kakršno imamo ta hip, bližje farsi ali anarhiji kot »vladavini ljudstva skozi ljudstvo in za ljudstvo«, politični pluralizem pa nenačelnim koalicijam.
 
6. Kako v sedanjem času razumeti »duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije«, kot ste zapisali v deklaraciji?
 
Ob oblikovanju tretje točke Majniške deklaracije sem imel v mislih, da morajo biti odlike samostojne slovenske države visoka življenjska raven, materialna in kulturna ustvarjalnost ter etika odgovornosti državljanov zase, za soljudi in naravo.
 
7. Kako vidite domoljubje v naši državi? Smo dovolj zavedni ali pa se premalo zavedamo, da se nam je z osamosvojitvijo uresničil tisočletni sen?

Slovenski levici iz različnih razlogov ni do domoljubja. Tako na primer slovenski liberalci in komunisti niso bili nikoli zares ukoreninjeni v našem narodu. Prvim je bil in je še vedno bolj všeč multikulturalizem, drugim proletarski internacionalizem in »bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.«  Zato se ne smemo čuditi, da tisti med nami, ki na glas pove, da ljubi Tatare, žanje pohvalo iz teh dveh taborov, tisti pa, ki pravi, da ljubi najprej Slovence, pa očitke, da je nacionalist in šovinist ali celo, da ga daje patološki strah pred tujci. Če bomo dopustili, da prevlada pri mladih tak nazor, potem obstaja resna nevarnost, da bomo Slovenci kot narod v prihodnje prenehali obstojati.
 
8. Kako ocenjujete pozive po novih, svežih obrazih in strankah v slovenski politiki? 
 
Tudi politiki se prej ali slej izrabijo. Zato je nujno, da dobijo novi, pronicljivi, sposobni mladi ljudje možnost, aktivno poseči v urejanje javnih zadev. Osebno ne vidim nobene potrebe po novih političnih strankah. Pod pogojem seveda, da sedanje, na primer SDS, v prihodnje v svojih programih namenijo več pozornosti nekaterim temam, recimo varstvu okolja. 
 
9. Kakšno je vaše stališče do »mega« referendumske nedelje in referenduma kot najvišje in neposredne oblike izražanja državljanov?

Možnost neposrednega izrekanja državljanov o posebno pomembnih skupnih zadevah je nujno potrebno ohraniti. Vendar se v celoti strinjam s tistimi, ki ugotavljajo v naši ustavi in volilni  zakonodaji resne slabosti glede načina razpisa in veljavnosti oziroma obveznosti izida referenduma. Menim tudi, da vsi trije vladni zakoni, ki bodo predmet skorajšnjega referendumskega odločanja, niso najboljši.
 
10. Naj Vas na koncu vprašam, kaj bi želeli sporočiti mladim, kako in kje naj iščejo možnosti za izboljšanje svojega položaja?
 
Medgeneracijski spopad, prepuščanje sebe zabavni industriji, vdajanje potrošništvu, umik v virtualni svet, cinizem, nemočno plavanje s tokom in kar je še tega, zanesljivo ne večajo možnosti realizacije mladih. Več si lahko mladi ljudje obetajo od tega, če se bodo skupaj s starejšimi odgovorno in tvorno spopadli z nakopičenimi problemi. Poleg tega ne kaže prehitro vreči puške v koruzo. Zaradi zapletenosti sodobnega sveta je večkrat lažje premakniti na novo lokacijo velemestno pokopališče kot rešiti najbolj preproste stvari v našem skupnem življenju.Avtor: Matej Žontar